by ·Komentarji so izklopljeni za 130119 P904 Štjak 10:56:27

Za danes je končno napovedano malo lepše (s popoldanskim poslabšanjem) in z Erzom sva si na jasnem, da je treba zgodaj na teren. Plan je najprej Kovk (bo idealno, pravi Lokovšek že v petek in rezervira kombi za gor furat), potem pa projekti. S takim vrstnim redom bi zadovoljili Matejo in Mega (da bi odletela svoje in se potem vdala v usodo spoznavanja neznanih krajev Slovenije).

Pa zjutraj na Kovku nabija 7/10 J in Erzo sporoči, da je Lokovšek odpovedal združeno akcijo (ni več čisto idealno…), mi pa zato moramo NAJPREJ na projekte, potem pa kakšno standardno vzletišče (Lijak 🙂 ). Mega je svojo turnosmučarsko akcijo na Javornike odpovedal in se bo vdal v usodo, Mateja je pa tudi že v avtu in ne more nič. Na Vrhniki dostavim Modusa do Erza in ga žrtvujem (da ga bo zlorabljala njegova familija) v zameno za avtobus. Kljub zlizanim gumam, o katerih Erzo nabija ves čas, je žrtev vredna prostora za vsa dodatna padala, glede na zahteve terena in vremenske pogoje (= blato, sneg,…). Tako še Erzo naloži dodatna 2-3 padala in gasa do Unca, Mega vskoči in naprej do Razdrtega, Podnanosa in čez Vrabče ( Erzo: tu sem zadnjič odletel, veš Mega, na temle travniku,…. !!! ) do Štjaka.

Parkiramo avtobus med grobovi in na vršno glavo. Piha idealno gor, sonček sije, vse trdo od mraza in že postavljamo. Mega je čisto navdušen (=je celo on potegnil svojo Mantro iz lagerja, kar ni običajno). Prvi potegne Erzo in po skakljanju lepo zapluje v zrak, potem Mega tudi idealno odleti, jaz pa kot vedno zadnji (ampak tokrat z Rookom in sedežem –  je daleč tja ven, pa šibje tik  pod startnim pobočjem, pa vse je lepo trdo in na suho zasneženo…).

Mateja, ki se je “prostovoljno” žrtvovala za šoferja mi lepo pomaga postaviti in potegnem in laufam, laufam in se končno odlepim od tal. Kar nekam me požira in že mislim, da bom na prvi drevesni meji pod zasneženimi grmičastmi travniki  gnezdil, pa me le dvigne čez in na naslednji plato. Tu sem spet čisto nizko in gledam rešilni graben na desno, pa le nekako obdržim višino (oba, Erzo in Mega sta tu samozavestno in z bogato višino peljala direkt čez plato…) in sem čez in potem levo ob pobočju do travnika spodaj, kjer Erzo že pospravlja,

Erzova 1.ponovitev in 1.ponovitev sploh

Erzova 1.ponovitev in 1.ponovitev sploh

Mega pa ravno pristaja. Pristanem točno (na piko) v edini jarek na travniku.

Zoranov let = 4.ponovitev sploh

Zoranov let = 3.ponovitev sploh

Spet en moj novnov !!!

Ko pospravljava z Megom, je Erzo že na cesti in naheca pravkar dospečo Matejo še za eno furo gor (bo dol, še predno bova midva pospravila, pa super je, pa sonček je, pa…). Ko čakava z Megom na cesti, Erzo pristane drugič (= 5.ponovitev tega starta… pravi on NAPAČNO !).

Erzova 5.ponovitev je v resnici 4.ponovitev = 5.let s tega starta :-)

Erzova 5.ponovitev je v resnici 4.ponovitev = 5.let s tega starta 🙂

 

Zbašemo se v avtobus z zlizanimi gumami in na Lijak.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120617 Kobala P755 14:37:09

Čeprav sem prišel iz MB šele okoli 3h, se ob 9h že dogovarjamo kam. Midva z Manco navijava za Kobalo, Mega je za in ko določimo 10h za odhod z Vrhnike, je tudi Erzo za (zlasti ko mu omenjam oni še neobdelani start nad Tolminom – Vrše… 🙂 ). Na Logatcu se priključi Mega in gasa skozi Idrijo ob Idrijci do Tolmina.

Na uradnem pristanku z ostalimi pristalimi padalci in tečajniki in … čakamo na kombi (itak, da skoz vozijo, samo postaviš se… pa ja), ampak po kakšni slabi uri čakanja, kombi le pride (ga je Erzo uspel organizirati preko Prevca) in nas odpelje na start – Kobala.

Razen Erza smo ostali trije prvič tu in start je res fenomenalen. Tu je že polovica Slovenije (letalcev) in tujcev (ostala polovica je na Kobariškem Stolu…), ki čakajo na več vetra, na manj vetra, … pač nekaj čakajo, ker prav zdaj še ni tisto pravo. Tudi ekipa s Konjiške včeraj, je skoraj vsa tukaj. Po debeli uri nakladanja in čakanja na boljše, počasi Manca da pobudo za akcijo in midva začneva med množico ostalih postavljati.

Odletim naprej jaz, pa na desno pred J pobočje, kjer se obeta nekaj dviganja (nekaterim je uspelo lepo, drugim nič), vrtim in se matram in končno naberem kakšnih 100m nad start. Ampak to je vse in usmerim se proti Mrzlemu vrhu (Baje da bom dovolj visok ?). Manca je tudi blizu naokoli in ko odpeljem čez, gre tudi ona kmalu za mano. Vmes tu in tam malo zadrži, ampak v pobočje pridem z dobrih 700 v upanju, da bo zagrabilo. Pa samo nekajkrat malo privzdigne, ko se plazim ob pobočju, nabrati pa več ne morem. Končno se odločim, da moram nazaj proti pristanku pod Kozlov rob, kjer tudi nič ne dvigne.

Zoranov let

Ko pospravljam, pristane tudi Manca. Opazujeva Erza in Mega, ki visoko zgoraj peljeta z nekaj ostalimi (Cigla, Kavčič, Toplak,…) proti Mrzlemu vrhu, ampak na koncu tudi oni pristanejo malo naprej v kampu.

Erzov let

Z avtom po Mega po dolini gor in Erza v kamp, tu pa se ponudi še Toplak za šoferja na projekt Vrše.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120617 Vrše Tolmin P756 16:36:28

Ta start že poznamo, ko smo bili tukaj z Matejo v začetku marca. Takrat je pihalo premočno, danes pa mogoče malo premalo.

Odločimo se za odleteti vsi, razen Toplaka, ki mu je prevroče in ne bi samo scuril.

Potegnem prvi in se odpeljem čez res lepo pokrajino, preko belo modre Soče proti uradnemu pristanku. Ostali so takoj za mano. Po dobrih 10 minutah pristanem v peklenski vročini na že znanem travniku.

Zoranov let

Erzov let

Skupaj hitro (kolikor je mogoče) pospravimo in potem čakamo dobre pol ure Toplaka, ki je mislil, da smo odleteli v kamp in nas je šel tja iskat (pa še svojo kramo pospravit v resnici 🙂 ).

Še na pico v Tolmin in proti domu. Kljub skromnemu letenju pa vsi zadovoljni (2x novnov).

by ·Komentarji so izklopljeni za 120616 Konjiška gora P753 14:08:15

Danes imam v MB zvečer obletnico mature in že včeraj sem  navijal, da gremo letet na Štajersko.  Variante Golte, Pohorje,.. na koncu ostane v igri Konjiška gora. In res je veter ugoden (Manca preverila) in midva sva za, Mega pa tudi. Seveda se tudi Erzo ne more upreti, saj je za vse nas to novnov start. Na poti gor Erzo presede k meni in pove, da je danes na Konjiški neko tekmovanje. Pred Frankolovim kontaktira lokalce in prevoz gor s kombijem je organiziran. Erzo se prijavi na tekmo, mi ostali trije pa samo za prevoz :-).

Ko pridemo na (lepo urejen) start, je večina znanih obrazov (Kavčič, Toplak,…). Veter že lepo piha in po slabi uri modrovanja (Mega vmes ponovno reparira padalo, ker so se mu štrikci malo razvozlali), odletijo “predtekmovalci”, med katerimo je tudi Mega, malo za njim pa še jaz. Manca še taktizira in čaka, da tekmovalci spraznijo start.

Po startu najprej skoraj scurim v poden, pa se na desnem (Z) robu le nekako poberem in po nekaj lepih stebrih celo naberem do 1300m. Že mislim, da sem zmagal in da se bom samo vozil sem in tja (tako, kot to dela nekje na V delu grebena Mega), pa naenkrat zgubim večino pridobljenega. Vlačim se še nekaj časa nad pristajnim travnikom in po predvrhu, potem pa po slabi uri pristanem. Lepo in delovno jadranje.

Zoranov let

Manca pristane malo za mano, Mega še kar visi gori, tekmovalci pa se kot velike ose zaletijo na en konec (obratna točka), tam navijajo, potem pa se zaletijo naprej do druge in tam ponovijo sceno  (prav hecno 🙂 ).

Z Manco nekaj časa opazujeva tekmo ob kavici pri bazenu, ko pa zveva, da bo tole še vsaj dve uri trajalo, začneva gruntati, kam na drugi start.

Erzova tekma

by ·Komentarji so izklopljeni za 120214 Velika planina P665 16:12:16

Še en lep dan s šibkim vetrom nad vso Slovenijo. Včerajšnja ideja o Veliki planini je danes uresničljiva in ob 14h se preložim v Erzov avto pri pokopališču v Šmartnem. Pet nas je: Erzo, Mega, Boris, Mirko in jaz. Čez Vodice do Kamnika in v Kamniško Bistrico pod gondolo, ki vozi samo ob polni uri, tako na postopamo še dobre pol ure, preden se vkrcamo.

Ker je uspel Klemen Hančič dogovoriti ugodno “padalsko” ceno 8,40€ za gondolo in sedežnico, nam na zgornji postaji poženejo še sedežnico (najprej so nam celo obljubili prevoz z motornimi sanmi na Gradišče, če bi nas bilo manj). Idilična vožnja s sedežnico nas čez slabo zasnežena pobočja Velike planine pripelje do Gradišča. Še nekaj korakov čez “krater” do starta. Piha sicer rahlo z desne, drugače pa je skoraj idealno za hribovsko letenje.

Postavimo po snegu eden zraven drugega, saj je prostora dovolj. Prvi potegne Mega, za njim Mirko (ki ga podrobno poučimo, kje in kam naj leti), potem jaz in za mano še Erzo in Boris. Takoj za robom zavijem malo v desno in drži, čeprav nabrati ne morem, potem pa na levo bližje robu. Občasno rahlo dvigne, drži pa lepo, tako da le počasi zgubljam višino. Nad sedelcem med Pirčevim vrhom in Ravnim hribom sem lepo visoko in ko začutim dviganje, zavrtim, vendar dviganja ne ujamem (za razliko od Erza in Borisa, ki nabereta do višine štarta…) in se hitro usmerim naprej proti Mekinjam, kamor pridem še zelo visoko. Mega ravno pristaja na standardnem pristanku in od nekod se vzame tudi Klemen, ki pristane zraven. Jaz nadaljujem nad samostanom proti Kamniku skoraj do hriba pod Starim gradom, vendar si ne upam dlje, obrnem nazaj, zbijem višino nad stadionom in pristanem na sredini.

Sličica

Zoranov filmček

 

Zoranov let

Ko pospravljam, se visoko nad mano pripelje Erzo, ki nadaljuje mimo gradu in pristane malo pred pumpo na obvoznici (kjer je sicer pristanek s Špice). Boris je nad samostanom zbil in zaradi družabnosti pristal skupaj z ostalimi. Klemen zapelje Mega po avto, jaz pa počakam v bifeju Pri Keglju, dokler ne pridejo po mene. Poberemo še Erza pri pumpi in v LJ.

Borisove fotografije na XCglobe gallery

Med vožnjo pridejo informacije, da je Ščuka odletel z Lijaka do Buzeta, kar naenkrat naš idilični zimskohribovskosončnopopoldanski let popolnoma razvrednoti. Edino Boris se bori z mano za lepoto današnjega leta (zanj je bil novnov), medtem ko se Erzo in Mega (tudi zanj je bil novnov) tolčeta po glavi, kakšno priložnost da sta zamudila, zraven pa psujeta Sčuko, ki ni poklical in kaj vem koga še vse… Čudovit letalni popoldan !