Nazaj gor. Mimo Krtinovice naprej do Štjaka. Pri britofu pustiva LCja in na vrh travnika. Sprva rahlo prši, potem poneha.

Štart nama je že znam in odleten. Malo se razgledava. Spet nič ne piha. Mega postavi, jaz se vpnem in ob rahlem dihu gor odlaufam.

Spet je ravno, potem se pobočje malo prelomi – stopnica – me še ne prime – na spodnjem travniku še tri korake, da sem končno v luftu. Najprej gre dol in sprednji greben je zeloooo daleč, potem pa lepše zadrži, da se z bogato višino zapeljem nad spodnjo dolino. Naprej z užitkom ob pobočju proti Mahničem in na pristanek nazaj.

Zoranov let

Spet samo naberem in v tangicah v LCja.

Manca je javila, da sta se z Lukom (po najinih informacijah o kapljanju v Vipavi) odločila za Vremščico in da je tam idealno. Torej tudi midva tja.

Po enem tednu deževja in sluzaste megle, naj bi bilo danes vsaj brez dežja (pa malo bolj redke meglice…). Na Primorskem burja in V čez vso SLO. Včeraj je Frenk lobiral za današnji Krim, Pavlič pa zjutraj za Zavrh-Grmado-xx-…

Ker je megle vseeno veliko in kondenzira po vseh višinah (Krim je, recimo, ves dopoldan v megli) sem bolj za projekte: Rabar (avtor Kastner 🙂 ) me že nekaj časa draži in ko si ogledujem Rabarju okoliške štarte, jih najdem kar tri okoli Petkovca. Le eden pa ima prirejen let (Petkovec-Sv.Hieronim) – seveda Erzov. In mi je zadeva popolnoma jasna 🙂 : sem našel enega od Erzovih lagerjev 🙂 🙂 . Današnji cilj je določen 🙂 .

Ravno, ko odhajam, pokliče Boris z vabilom na Marinčev grič – in ker je to v tisti smeri, kamor sem danes itak nameraval, sem hitro za  (Marinčevega griča tudi še nimam letos 🙂 ).

Z Borisom se dobiva pri gostilni pod Zaplano. Odpeljeva LCja do pristanka spodaj in z Borisovim terencem po kolovozu gor na start. Še nekaj korakov peš do vrha in postaviva na srednje mokro travo.

Piha delno z leve (V), tako da potegnem malo po diagonali pobočja in speljem nad pastirjem in grmički. Odpeljem v desno čez spodnjo stopnico, lepo zavjugam in pristanem na pristanku.

Zoranov let

Rooka samo naberem in ga reinfuzo nesem v avto, medtem ko pristane Boris in pospravi svojega Rooka.

Danes enako sluzasto kot včeraj, občasno že tu in tam kaplja. Že od jutra iščem kje bi kaj bilo, pa je še na Vipavskem deževalo (in seveda burja 10/15). Ko burja tam malo upade, so tudi ceste že bolj suhe, megla pa itak edino tam doli ni skoraj do podna. Pokličem Borisa, ki je za akcijo (če se mu ne bo dalo v mokroti padalo vlačiti, bo za šoferja, pravi…).

Okoli 13h na mitnici. Do Ajdovščine in na levo na Planino.

Najprej iščeva dostop do Planine (=hrib) nad Planino (=vas) in prideva po kolovozu do startnega travnika. Pri avtu se hladen zrak zliva dol po pobočju (pokaže trakec). Po mokroti na vrh hriba, kjer je startal Erzo. Čudovit start. Piha popolnoma z desne, delno poševno dol po hribu. Mokrota, tmurno vreme, napačen veter -> drugič bo bolje 🙂 . Nazaj do avta in na klasičen start Planina.

Tu piha tudi občasno z desne, piha pa tudi gor (vse je zelo nežno). Boris ne bo postavljal v to mokroto, jaz pa seveda bom. Tangice, Boris mi raztegne Rooka.

Ko potegnem prvič imam padalo lepo nad sabo (malo bolj pihne lepo gor), pa se po gosti mokri travi spotikam levo proti kandelabru in se tu dokončno spotaknem 🙂 .

Prvi poskus

V drugo potegnem malo niže in gre padalo krasno gor, tako da grem do roba in speljem. Lepo drži, malo še zajadram levo desno.

Zoranov uspešen odlet

Najprej bi šel po grebenu na levo (z vetrom), pa me moti predvsem daljnovod spodaj, ki ga v tej sivini sploh ne vidim dobro – kako in kje poteka. Zato obrnem v desno, proti Vipavi in se z dvigovanjem zapeljem daleč ven, potem pa počasi curim na desno vse do vasi Slap.

Zoranov let

Ko pospravim, je Boris že pri meni in v popoldanskem mraku je za danes konec …

Danes vse sluzasto in megleno. No, mogoče Primorska ni sluzasta, je pa vsa pokrita in na Kovku zjutraj 15/23 SV. Na Dolenjskem je NOTAM, na Gorenjskem pa kaže manj vetra.

In grem pogledat na Gorenjsko kakšne nižje kuclje. Najprej hočem na Petra, pa je toliko megle, da po Begunjah raje zavijem na Bled in pod Hom v Podhom. Tu se vsaj sluti, kje je start. Parkiram avto pri cerkvici in ob robu gozda na start.

Iz megle se kar cedi in sem že ves premočen. Razgrnem Rooka v mokroto, v tangice in speljem. V ravni črti po putru na pristanek.

Zoranov let

Pospravim mokroto z mokrote v mokroto…

Do cerkvice me zapelje prijazen domačin, ki je ravno pobral 4 otroke v vrtcu.

Ker je še vedno zmeren mrak in je do teme še 2 uri, se zapeljem še v bližnjo vasico Višelnica. Parkiram pred kolovozom in pešaka po cedeči travi na Višelnico.

Postavim na svoji lokaciji na mokroto strmine (ne vem zakaj vsi tisti redki startajo bolj proti V na položnem ?).

Potegnem in se skozi redko meglo odpeljem dol na moker travnik ob glavni cesti Gorje-Pokljuka.

Zoranov let

Zdaj je že vse za ožet…

Do vasice zgoraj me zapelje prijazen domačin, ki je ravno pobral 3 otroke v vrtcu 🙂 …