Zapeljemo se gor po LCja. Na poti dol zavijemo še k Hieronimu kjer piha – gor 🙂 ! . Oba me spodbudita naj odletim (bo 1 nov 🙂 ) in ni treba 2x reči. Po kolovozu v pobočje Grmade.

Medtem ko si natikam tangice, je Rook že postavljen in potegnem.

Štusov filmček

Sedaj drži dosti bolje kot prej. Nad robom planote vozim proti Lovski in me občasno še dvigne. Od Lovske naprej sem pod robom in kar peljem, peljem po putru … tik ob skalah plezališča in šele pred Vipavo zavijem na travnike za industrijsko cono.

Zoranov let

V toploti sončka v popolnem miru (brezveterje) pospravim in Štus je že pri meni z LCjem.

Zjutraj si najprej SMSjava z Erzom, ki sporoči, da je za danes izbral kayak. Potem SMSja Pohl, da bi čim prej nekam šel, ker mora biti že ob 15h nazaj v LJU. Takoj zagrabim, čeprav je vreme sluzasto in še vse v meglah. Napovedan je močnejši JZ (predvsem na Primorskem), tako da se zmeniva spet za okolico Kamnika, kjer sva pred kratkim tavala.

Dobiva se pred Kamnikom, kjer sva že zelo pesimistična: ceste mokre, iz nizkih meglic rosi. Špica in Vover ste le slutnja v megli. Najprej greva za Kalcit, kjer je za Planinskim orlom start neviden – skrit v gosti megli.

Zapeljeva se še do Bistričice, pa ne vidiva do travnikov nad gozdom (Okroglo), ker so že vsi v megli. Kamorkoli naprej nima smisla, zato se odpeljeva nazaj proti LJU. Med potjo telefonarim, kje je kdo in kam bi šel (Mega, Mateja, Kastner, Faaca, Poje,…), pa ni nič konkretnega.

V LJU pa se svetlika in baze so višje. Edu že počasi zmanjkuje časa, torej nekaj blizu. Spomnim se na Janče in kar podaljšava v dolino Besnice.

Na kratko se ustaviva na startu na Gabrskem hribu pod Gabrjem. Trava mokra, da se cedi, vetra pa skoraj nič – sprejemljivo.

Zapeljem še gor na Janče (potencialna možnost), pa me pogledi na 300kV daljnovod pod pobočjem odvrnejo od nadaljnjih misli.

Nazaj na ovinek in po ponovnem ogledu prineseva robo in postaviva v mokroto ravnice na platojčku nad cesto. Še vedno ne piha skoraj nič (kje je tisti močan JZ ?), občasno rahlo gor.

Potegnem prvi, ko se mi zdi, da je vsaj malo pihnilo gor in Rooka lepo dvignem in stabiliziram, potem pa odlaufan naprej. Premalo brzine imam, zato z nogami podrajsam (čeprav jih imam čisto dvignjene) po odbojni ograji, zato zaniham in podrajsam z ritjo po mokrem blatu travnega roba … in speljem (čeprav se že vidim, da bom zaplužil po blatnem pobočju dol…). Naprej je brez problemov. Po maslu se odpeljem nad glavno dolino in kar drži, tako da moram še zbijati, preden pristanem na močvirnatem travniku ob Besnici.

Zoranov let

Med pospravljanjem blata in mokrote tudi Edo pristane zraven mene.

Pohlov let

Sedaj prizna, da je start res tricky (kar se mu prej zgoraj ni zdelo… 🙂 ) in da je preletel ograjo zelo na klousiča. Z njegovim avtom gor po LCja. Na poti v LJU pa se posloviva.

Spet močan S, na Primorskem zelo močan (Kovk 22/30 m/s SV !!!). Primorska v soncu – pozabimo (Lijak nas ne zanima). Mega ne gre, Erzo tudi ne zaradi DO (prikriti nameni ?). Najprej ostaneva sama z Matejo (Luka bi šel raje hodit), potem pa je zelo za kakršnokoli akcijo še Slak.

Gorenjska ima manj vetra in je bolj pokrita. Bohinj. Poberem Slaka. Ko pobereva še Matejo in smo že pri Torovem, pokliče še Domen. Sprva je hotel na Štajersko, pa takoj preklopi v Bohinj. Združita se še z Mirkom v LJU in za nami.

Mi trije si privoščimo kavico v hladnem in sluzasto turobnem Bohinju, dokler ne prideta.

H Kramarju na pristanek, pustimo Mirkov avto spodaj in skozi Voje gor na Vogar. Dol do doma, kjer prislonimo LCja na kočo in pešaka dol na start.

Na startu piha lepo gor, občasno malo z desne. Postavim Rooka (v bistvu mi ga postavi Mateja, medtem, ko si natikam tangice 🙂 ), za mano postavlja Mirko. Hrbtno mi ne gre prepričljivo gor, zato potegnem v drugo naprej in sem v luftu. Mirko je takoj za mano.

Desno ob pobočju, potem pa nazaj do roba grebena in po putru h Kramarju.

Zoranov let

Mirko pristane malo za mano.

Mateja bo počakala Slaka, Domen starta, malo zavijuga in pristane.

Domnov let

Še Slak v luft in tudi on je kmalu pri nas. Mateja čaka na ustrezen pihljaj (medtem je gori že nehalo in celo malo dol pihnilo) in … potegne.

Matejin let

Ko jo vidimo v luftu, z Mirkom gor po LCja.

Za danes smo “skoraj” zmenjeni, da gremo na Konjiško goro (da ne ponavljam, kakšno je vreme  = kot prejšnje dni).

Vendar Erzo (medtem ko odkrito sopiha po prikritih novih projektih, ki jih mora narediti za svojo dušo in v samoti…) napoveduje, da bo na Konjiški močno. Ko pisno odpove Mega, pa telefonsko tudi Mateja in Luka (bolje popoldan na Gorenjsko…), tudi Erza ne zanima več in nadaljuje s svojo prikrito aktivnostjo… Odpovem Lokovšku, ki nas je optimistično vabil že od včeraj (poleg lepega letenja bi še žegnanja padal bili deležni za zraven 🙂 ).

Ko se naslednjič slišiva z Erzom, se odloči, da mora novo Matro danes testirati na Lijaku ali Kovku…

Ker je tako šlo že polovica mojega (krasnega) dopoldneva v maloro z usklajevanjem, se odločim, da grem raje kar sam na H&F na Potoško…

Do Preddvora, še malo gor po cesti na ovinek nad Domom ostarelih in z Nuptsejem na hrbtu gor.

V 1.10 ure sem na startu, ki je čudovito lepo pokošen. Nebo pa že zelo oblačno in baze le malo više. Piha OK.

Postavim, potegnem hrbtno in startam (ne stopim v zrak, ker bi moralo malo bolj pihati za takšno akcijo z Nuptsejem 🙂 ). V zraku najprej živahno, celo nekaj zapiska in zavjugam, potem pa se odpeljem na pristanek k jezeru v Preddvor (ker bosta Mateja in Luka kmalu poklicala).

Zoranov let

Ko pospravljam še ne pokličeta. Zato ju pokličem jaz in že sta na poti. Počakam ju v restavraciji pri hotelu Bor.

Zapeljeta me po LCja in na poti nazaj na parkingu srečamo Mareta, ki se tudi odpravlja gor na Potoško. Izkaže se, da je dobro izbral čas, saj je jadral debele pol ure.

Maretov let