Zaradi napovedanega SZ isti start kot včeraj (malo sem računal, da bo kakšna nova lokacija – npr.Sičevo). Po jutranjem bureku postopamo naokoli in čakamo tako ali drugače na 12.uro, po kateri naj bi kombi začel voziti gor. Prva runda je zasedena z ambicioznimi preletaši, ki imajo velike cilje (Miha Kavčič,…).

Ko pridemo na start, vidimo, da so se vsi iz prve runde premaknili na spodnji start, ki je manjši in bolj strm in na katerem naj bi pihalo prav, res pa je, da je zelo močno. Čakamo na najbolj zagnanega, ki je danes včerajšnji zmagovalec Micko. Ko po nekaj neuspelih dvigih v močnem SZ odleti, malo zaokroži levo, desno, kaže, da bo nabral, pa naenkrat pade v spuščanje in potone tako močno, da kaže, da niti čez mesto do pristanka ne bo prišel, saj je nasprotni veter res močan. Veter še malo pojača, Micku uspe do pristanka, potem pa v zrak Gašper in Mega. Je čudno: skoraj curaža, pa nekaj naberejta, pa ful nabereta, pa spet skoraj scurita in tako naprej. Naprej jim skoraj ne gre, nazaj pa zelo hitro (:-) ). “Preletaši” čakajo, da se vrne Micko, da bodo “odleteli”, v zrak se spravi le še Slejko, ostali pa čakamo in nakladamo in čakamo. Ko pride Micko, se postavijo in startajo … in scurijo direkt na pristanek. Mega, Gašper in Slejko pa kar nabirajo, Mega poletava tik pred startom, potem pa najde krasno dviganje nad pristankom in pridružita se še druga dva in naberejo skoraj do oblaka (1800).

Čakamo in čakamo, veter na pristanku je pojačal čez 10. Aco organizator predlaga premik na zgornji start, ker je veter na tem, kje smo, zelo spreminjajoč in močan. Na zgornjem ni bistvene razlike in piha s strani, eni postavijo, nekdo celo odleti, pa spet čakamo… (čredni nagon in skupinsko filozofiranje negativno vpliva… ). Mega toplanda po 3 (?) urah in malo posedi pri naju z Lusjo.

Meni je končno dovolj in odidem nazaj na spodnji start, ki je (vsaj nam trem) bolj simpatičen in začnem postavljati. Prideta še Mega in Lusja. Mega postavi in odleti v močnem vetru, jaz pa čakam še kakšne četrt ure, ko ob skupinski pomoči Lusje in Acota (ki držita padalo) le odletim. Zaradi, še vedno močnega, čelnega vetra letim na gasu samo naprej proti pristanku in se premikam z 0 in malo več in pristanem zraven Mega in nekaj drugih. Letel sem, kaj več pa ne…

Sličica
Zoranov filmček
 

Zoranov let

Ko pospravimo, se že mudi na čevape in šopsko. Potem pa namakanje nog v topli vodi…

Nočni transfer iz Lj (22.30 v petek) do Niške banje (ob cca 11.30 v soboto). Več ali manj zrukani in neprespani se namestimo po sobah in apartmajih Veličković v ulici Srpskih junaka 33, malo pod hotelom, zdraviliščem in sploh centrom Niške banje. Malo se spoznavamo, saj nas je skoraj 30, Gašper Prevc se skoordinira z lokalci za prevoze in po drugi uri nas že začnejo transportirati na start.

Start razkošno velik, precej položen, z visoko travo v spodnjem delu in šavjem malo niže. Poznavalci (domači in naši…) modrujejo o vetru in bazah. Z opuščenega vojaškega letališča (kontrola letenja Niš), ki je točno v vpadnici starta, dobivamo info o vetru SZ 5/13 m/s, kar pomeni lokalno letenje in, zaradi črnih oblakov zadaj, ideje o preletih odpadejo. Končno začnejo najpogumnejši postavljati. Za sondo je Gašper, ki malo povjuga in scuri na uradni pristanek pod mestom. Potem pa seveda postavi Mega in še 2-3 naša. Mega lepo nabere, potem pa počasi še drugi postavimo, še več pa jih opazuje iz ozadja. Vsi bolj ali manj uspešno startajo, Edo pa se ne more odlepiti od tal in nazadnje prekine v šavju spodaj.

To pravim zato, ker jaz startam nekaj za njim, ko kar čakamo na malo vetra, da bi pihnil gor, pa noče in ko potegnem jaz hrbtno, ga imam krasno nad sabo, ko stečem po pobočju dol, pa me tudi noče odlepiti od tal in prekinem v šavju kot Edo. Ko se skoraj skuhan privlečem nazaj na start, začne končno spet malo pihati in predno spet postavim, jih še nekaj uspešno odleti. Postavim še enkrat in potegnem naprej in me na mestu dvigne in me zagunca in fajn dvigne, pa spusti spet skoraj do tal, potem pa le nekako odpeljem ven (tole je bil eden od tistih močnejših sunkov, o katerih so prej modrovali…). Potem pa slabi dve uri uživaškega jadranja sem in tja in bolj gor in malo dol in…. Vse okoli starta, ker so višje gori črni oblaki, do katerih pa si upa samo Micko (2500m) in Tom Slejko (2400), ostali manj. Počasi je dovolj in pristanem na uradnem pristanku skupaj s Slavko.

Sličica
Zoranov filmček
 

Zoranov let

Pospravimo in v sobe. Potem pa druženje s čevapi, pečenimi reberci na kajmaku in pijačo v restavraciji Gurmanova tajna (Mega, Lusja, Brane Zupan in jaz). S polnimi želodci in polovico puščenih čevapov, še skupinsko večerno namakanje nog v toplem potoku, ki vjuga skozi mestni park (nekateri so se celo kopali – Gašper npr.) do poznih nočnih ur.

Sem bil v soboto na obisku v Celju, pa ugotovim, da je šolski teren Golovec točno za hišami sredi mesta, kjer sem bil. Seveda sem moral iti raztegniti in dvigovati padalo… Teren je lepši kot Ženček, vetra je tudi bilo nekaj, žal pa ne dovolj, da bi se dalo drajsati ob pobočju travnika…

Zoranovo dvigovanje padala

Danes pa je vse okoli Lju in v širši SLO črno in neprijazno in piha močno (V) in ne zgleda za nikamor. Pa vseeno pokliče Erzo prvi (ga že daje enodnevna abstinenca). Mu povem, da sem absolutno za, samo še lokacijo morava najti. Pa se že malo ven vleče (saj je res neprijazno vreme), ampak ko mu povem, da je ob morju sonce, se še malo upira z močnim V na oceanski boji in v Luki Kp (kot javljajo Arso AVP), ampak besede Poljane, Glem in Pomljan so močnejše. Ima sicer še problem z Gito, ki je vsa bolna nekje v Breginjskem kotu, ampak ko pridem na Vrhniko ob dogovorjeni uri in mu predlagam, da greva najprej odletet, potem pa še po Gito, se mu odvali srednje velika skala…

456 sva v KP, vmes planirava, kako bova najhitreje prišla potem v Kobarid (od zadaj čez Beneško Slovenijo seveda) in malo pognjaviva Toma Pavliča za logistiko. Žal je v TS in bo fraj šele po 17h, tako da šibava na Pomjan (cilj No.1, ker ga Erzo še nima na OLC) brez zagotovljene zemeljske podpore.

Ko prideva gor na majhen šodrast start (?), zadevan še s skalami, najprej sicer piha z desne (V) in občasno gor, ko pa zloživa robo ven in Erzo postavi, je jasno, da bo odslej pihalo samo še v hrbet (J). Nekaj časa še čakava in vmes aktivirava Branka Čehovina, ki takoj sede v avto in se odpelje proti pristanku, od koder bo nadziral situacijo. Ker je res brezupno, se končno vda tudi Erzo in padalo stlačiva reinfuzo v avto in po Čehovinovih navodilih na bližnji start Poljane (za belo konjsko ograjo do hišice s ketno in tesno ob njej desno na travnik in do konca…), ki je res lep, čeprav malo poraščen od zadnjega čiščenja.

In tu v nasprotju z logiko in v skladu s Čehovinovimi napovedmi, piha gor. Erzo takoj potegne robo iz avta in je že pripravljen. Postaviva trakec na vejo, občasno pihne z leve, pa spet nulca in ko pihne rahlo gor, Erzo potegne in odleti in takoj začne navijati. Medtem, ko pripravljam jaz, mi Erzo uide iz vidnega polja (kar ni nič čudnega 🙂 ), Čehovin pa skoz nabija po postaji, kako super nabiram (najprej misli, da sem jaz v zraku, pa ga razsvetlim 🙂 ). Me pa spomni Čehovin na kamero in grem še enkrat v avto in potem pripravljen čakam na svoj dih vetra gor. In ko pride, potegnem in me lepo dvigne ven iz starta, tu pa pošteno zruka, ko padem v močan Z veter z leve. Seveda moram vmes še prižgati kamero, ker sem to pozabil narediti na startu. Potem pa se končno prepustim jadranju, ki je sestavljeno iz nekaj elipsastih zavojev (proti vetru 10, z vetrom 50…), ki me dvignejo približno na višino starta. Najprej sem poln upanja, da bom nabral (tako kot Erzo, ki je že nekje na 1100…), pa mi ne rata, čeprav mi Čehovin daje nasvete s tal, da naj grem bolj nad Šmarje, ker tam bolj dviguje (?). Raje se usmerim bolj proti pristanku, saj je ta relativno daleč in v dolinici vmes me močno požre, ko pa pridem nad Vanganelsko polje, spet dvigne in ruka močan Z. Počasi začnem pristajati, malo vozim sem in tja, da bi naciljal travnik, kjer stoji Branko ob svojem avtu, na trenutke me kar rikvercne in še tik nad tlemi noče spustiti. Končno sem na tleh in ko pospravljam, se Erzo javi, da je nekje nad Dekani in da bo tam pristal.

Zoranov let

Pospravim in Čehovin me odpelje gor do avta (po bližnjici, ki sva jo že midva prej odkrila 🙂 ). Vmes pripoveduje zgodovino okoliških startov in letalne pogoje in da že kakšno leto ni bil v luftu in kje so naredili še en nov start, kjer ni še nihče odletel (Gračišče, pa malo peš gor – Erzo slišiš !! 🙂 ). Na vrhu se zahvalim za podporo in hitro poslovim, ker se nama z Erzom mudi naprej v Breginj po nujnih družinskih opravkih, ki so pa lepo strnjeno povzeti v spodnjem Erzovem komentarju (njega poberem pri pumpi na Ankaranski deteljci).

Erzov let

Erzov komentar leta: dejmo delat Tom, tle maš nov rekord štarta. Najprej sem imel že postavljeno padalo na Pomjanu – je pihalo zmer bolj odzadaj. Najlepše je bilo, ker je v bistvu malo višje pihal JZ, midva pa sva v nuli kar štartala, pa še gor je šlo. Na konc me je spet zaugal na 250 m nad tlemi v črnino, ki se je naredila proti Črnemu kalu in veter na polno. Zatem pa pravi krozkantri: KP-Trst-Gradišče-Krmin-Čedad-Robič-Podbela-Tmin-Jdrja-STV. Gita je doma.
Komentarji (3)
  • 1.Zoran Gaborovič: Še dobro, da ti ni prlimana groba kršitev, glede na to, da so avioni letali nizko pod tabo 🙂 [12.07.2012 23:27]
  • 2.Zoran Gaborovič: Pa da še ni bilo Toma – potem bi bil gotovo kakšen NOTAM kje :-)… [12.07.2012 23:32]
  • 3.Tom Pavlič: Kaj pri vas v klubu nimate disciplinske komisije? 😉 [13.07.2012 08:18]

Mega danes ne, Erzo tudi ne (se mora pogovarjat…), Damjan ne, Mateja živi itak samo še za službo in izgoreva za delo, Mare je raztrgan med družino in delom… Manca se prijavi dopoldan v jato, Boris pa bi šel kamorkoli, samo da se bo letelo. Vleče me na Gorenjsko in ker je Manca zaskrbljena zaradi napovedanih popoldanskih neviht, predlagam Vover, ki je nekaj nižji, pa novnov za vse nas (kar je predvsem meni največji motiv).

Tudi ta cilj Erza ne premakne (res, da ga že ima, ampak bi bil vsaj letos nov 🙂 ) in ob 15.30 se dobiva z Manco pri britofu, malo kasneje pa pride še Boris. Z LCjem sva z Borisom spredaj, Manca pa nama sledi (da bomo neodvisni od drugih) do predvidenega pristanka pri Godiču.

Tu presede k nama in gor okoli hriba na start. Na startu piha idealno, mogoče malo z desne (2/4,2, tudi Ambrož javlja 3/4,5 in tam okoli) in ker se oblaki nabirajo, Boris kar spodbuja, da čim prej postavimo. Prvi je pripravljen, jaz imam tudi raztegnjeno, Manca pa cinca, da bi najprej rada videla, kako bo, ker ji ni samo za dol se vreči. Pa tudi uradni pristanek je daleč in še za dvignjenim pobočjem nad Tučno, direktno pod startom pa so pristanki redki in osamljeni (Erzu ni uspelo priti čez !)…

Boris lepo odleti in takoj malo nabere in se drži v desno ob pobočju Voverja. Nabere kakšnih 100m in se v širokem loku usmeri na pristanek, varno visoko nad kritičnim pobočjem pred ravnico.

 

Borisov let

 

Borisove fotke: /olc/index.php/catalog#si&flights&1036943&fphotos

Ko vidim, kako lepo je speljal, potegnem tudi sam, takoj naberem nekaj metrov in v desno. Tik pred Z slemenom me veter malo zaustavi (12-15 naprej), vendar držim višino in rahlo naberem, vsega skupaj kakšnih 50m in se odpeljem v desnem loku proti pristanku. V tej smeri je edini možni vmesni pristanek travnik na vrhu kritičnega pobočja na Tučni in ta se hitro bliža (mislim po višini, saj tonem, odkar sem se odlepil od hriba, od prvotnih -0,5 sedaj že z -1,5…).  Vedno bolj sem v dvomih, da bom zlezel čez, malo zavijem v levo, kjer je sleme malo nižje in so drevesa nižja in tam je tudi nekakšna poseka do ravnine, kar me reši. Tik nad drevesi zvozim in se zapeljem do travnika kjer pospravlja Boris.

Zoranov let

Nebo se zapira z vedno bolj temnimi oblaki, vendar nama tu spodaj še ni  kritično, Manca pa se ne more odločiti. Čez nekaj časa javi, da bo peljala moj avto dol in sledi samo še kratek kurs dostopa in uporabe LCja.

Kmalu je pri naju in gasa v bližnjo gostilno na pijačo in jedačo in modrovanje o nadaljnjih korakih. Kamniške so vse temne in ne kaže dobro, na J Slovenije je pa sončno in baje jasno, pa nabija na ful (Slivnica 9/14 JZ, Kovk 6/10 JZ), tako da tudi Strmca ni zajamčena. Mogoče Sv.Ana ?

Ko zaključimo s prehranjevanjem, se Boris spomni na Špico in dan zaključimo z ogledom dostopa na ta start in ugotovitvijo, da vleče preveč vzhodnika za uspešen odlet… Novnov :-).