by ·Komentarji so izklopljeni za 120616 Boč Jug P754 17:03:58

Manca res spodbuja, da čim prej nekam greva (hvala bogu, sicer bi izvisela za drugi let) in odločiva se za Boč. Od odpadlih (scurjenih) tekmovalcev dobiva številko Klemna, ki je lokalni pilot na Boču in ko ga pokličeva (je ravno na vaški veselici), naju je pripravljen voditi gor in vse razkazati.

Vsak s svojim avtom šibava skozi Slovenske Konjice do Poljčan, kjer dobiva navodila, kam in kako gor. Z LCjem do planinske koče pri Dreveniški gori na sedlu pod Bočem (kjer je start Boč Jug) in še nekaj ovinkov, do mesta,kjer naju čaka Klemen. Prijazen Štajerc (Manca nekaj namiguje, da bi rabila prevajalca), ki naju med klepetom pripelje do 10min oddaljenega travnatega starta (zjutraj ga je ravno lepo pokosil).

Pomaga nama postaviti padala, meni pomaga odstranjevati pokošeno praprot, ki se je na veliko zapletla med vrvice (“boš mel glih za en čaj sabo…”).

Približno uspešno odletim šele v tretjem poskusu, se naslonim v kontra veter na desno in lepo začnem nabirati (200m). Do 150 m nad vrhom se vozim in vrtim. JV je kar močan in ko starta Manca, se komaj privleče desno okoli roba in nikakor ne more nabrati, čeprav se pogumno bori. Starta še Klemen, ki pa se odpelje direktno ven proti griču levo nad Kostrivnico, kjer je pristanek ob majhnem letališču. Je zelo nizko, ampak se lepo prebije na hribček nad vasjo in tam malo kroži (atrakcija nad veselico, ki se odvija točno pod njim). Tudi jaz se odpeljem za njim, pa zgubljam višino dvakrat hitreje kot on in ko on pristane, moram tudi jaz po slabe pol ure na pristajni travnik.

Zoranov let

Ko sva oba na tleh, pristane blizu še Manca, ki je bila neverjetno vztrajna (glede na začetno nižino) in je res dobro borila.

Do vasi, krama v Klemnov kombi in na veselico, da se malo osvežimo.

Ker ura že priganja na maturiteno srečanje (40 let), pa tudi Erzo in Mega sta že nekajkrat klicala da so se skoordinirali z Manco, kje jo počakata, naju Klemen odpelje gor po LCja, lepo se posloviva od njega, potem pa še midva skupaj dol  in vsak na svoj konec. 2x noovnov :-).

by ·Komentarji so izklopljeni za 120601 Gaber P741 16:55:48

Manca se prijavi prva za kamorkoli, samo da se bo šlo. Vreme ni obetavno in tudi napoved ne. Veter naj bi ne bil premočan JZ. Mega ima čas in se javi tudi za šoferja, letenje ni nujno :-). Erzo ima teren in želi biti predvsem obveščen, za letenje ni preveč zainteresiran.

Ko se z Manco dobiva na Vrhniki, sva si enotna, da je najbolj na JZ SLO. Povsod je nestabilno in nizke baze in ko pobereva na Uncu Mega, je tudi on mnenja, da moramo čim bližje obali.

Prvi cilj je Glem. Ko prihajamo na vrh hriba iz smeri Kubeda, se slišimo še z Tomom Pavličem, ki pove, da je na obali J in da najbrž ne bo nič. In res ni. Ko pridemo na start, piha od zadaj in to kar konkretno. Odpeljemo se dol in se pri Marezigah dobimo s Tomom, s katerim ugotovimo, da je edini realni in verjetni cilj Osp ali Gaber (če ne bo premočan). Dol v KP in po avtocesti na Osp. Naložimo robo (Tomu najprej ni, pa ga Manca prepriča, da naj jo vzame, Mega ne bo letel in bo asistiral na startu in podprl logistiko=šofer) in se z njo odvlečemo gor na start.

Piha skoraj idealno (5,5/7,5), rahlo z leve in kaže zelo obetavno, čeprav so baze tudi tu kar nizke in je vse zelo megličasto. Starta Tom, pa Manca in jaz. Tom lepo drži višino in začne rahlo nabirati, takoj ko pride čez avtocestno polico, Manca najbolj potone, pa se spet ujeme nad Ospom. Jaz do roba tudi konkretno zgubim, potem pa se desno ob pobočju zapeljem do Osapske stene in tu ujamem močan steber, ki me lepo dvigne, Nekajkrat korigiram in lovim, ker je kar živahno, ampak postopoma naberem do 700m. Potem se s Tomom odpeljeva levo do viadukta in počasi nazaj (proti vetru občasno samo 5, z vetrom tudi 45). Ko pridem spet nad steno, sem precej nižje, pa spet naberem. Po dobre pol ure živahnega jadranja se spustim nižje v luknjo in opazujem plezalce in meni znano steno iz neznane perspektive (danes imam bistveno več časa, kot ob prvem letu tukaj :- ) ). Manca pristane in tudi jaz se počasi spuščam. Bliže kot sem tlom, bolj je živahno in ob pristanku se celo obrne veter za 180st., kar mi malo podaljša pristanek.

Zoranov let

Tom pristane malo za mano.

Tomov let

Mega je že pri nas in vsi smo navdušeni nad nepričakovano dolgim in lepim letom. Ko pospravimo, zapeljemo še Toma po avto in nadaljujemo proti Podgorju. Mogoče bo pa še Slavnik dal.

Ko pridemo po razdrapani cesti iz Podgorja na vrh, je kar jasno, da danes ne. Smo tik pod bazami, v neprijazni sivini in (pre)močnem vetru rahlo z leve. Nadaljujemo avtomobilsko prečenje Slavnika in se še na “uradnem” startu malce ustavimo in na koncu le ugotovimo, da bo kdaj drugič bolje.

Do Kozine in na avtocesto in mimo Vremščice (komaj jo vidimo iz sivih oblačnih mas) do Postojne in na zadnji cilj – Šilentabor.

Ko pridemo na start tudi tu piha premočno in čisto z leve točno ob pobočju. Prej smo sicer malo upali še na zadnjo šanso – Strmco, ampak 3,5/10 na Slivnici nam pove, da je edino, kar še lahko naredimo skupaj, druženje v prijaznem bifeju za Portusom na Uncu. Fajn je bil današnji dan… Pa tudi ata orel Erzo je bil večkrat sproti obveščen o situaciji.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120519 Čaven – start Modrasovec P734 14:26:39

Zjutraj najpred po SMS pade Erzov predlog za Smuk, ko pa se slišiva, sva oba takoj za drugi (Megov) predlog: Čaven. Glede na napovedani V, SV naj bi bilo to ustrezno, pa še novnov bo (če bo…).

Na Vrhniki se ob 9.30 zbiranju jate pridruži Jože Iskra, zbaševa se v Erzov avtobus in to je to. Manca bo prišla po 12h, ko konča šiht, Mega pa s svojim avtom že drvi proti osnovnemu pristanku pred Lokavcem. Ko pridemo še mi tja, se presede in kompletni (Mateja D.O. na Ptuju, Damjan D.O.pod Lijakom – “ampak bo letel danes 100%”, od Mareta nič glasu = D.O.) odšibamo proti Predmeji in po gozdnih cestah na start pod Modrasovcem.

Malo se razgledujemo, potem pa kmalu odnesemo robo na start (eni po krajši, drugi po daljši poti… 🙂 ) in začnemo postavljati. Veter 2,0/4,0 in SV, kar je precej pod kotom na pobočje (kasneje zvemo, da je tam idealen J za startat po travniku dol). Prvi postavi Mega in atraktivno odleti v drugem poskusu z majčkenim vozlom. Erzo je drugi – elegantno stopi v zrak. Jaz sem tretji in ker sem preveč na robu, mi Jože pomaga prestaviti padalo malo desno na izpraznjeno Erzovo mesto, potegnem naprej in elegantno (kar je pri meni redko) stopim v zrak.

Po nekaj obratih kaže, da bom scuril, potem pa ujamem lepo dviganje in naberem do 1500 nad Modrasovcem. Ker mi više ne gre in je vse dokaj živahno, se z (še vedno SV) vetrom odpeljem proti Kuclju in sem že 200m niže. Spet ujamem dviganje in naberem do največje današnje višine 1542m. Grem proti Lijaku in generalno zgubljam, čeprav vsake toliko časa zavrtim in malo pridobim. Ves čas imam občutek, da se SV zliva čez planoto in meša s termiko iz Vipavske in je zato tako živahno (pa še žaga na višinskem profilu s tablice – majčkene inverzije med 900 in 1200). Erzo je do Zmajarske paralelno z mano, kakšnih 300m više in bolj nad planoto, potem pa ga izgubim. Tu že čutim močan nasprotni Z veter. Do Lijaka pridem V okoli roba na 760m, potem pa nabiram in zgubljam in nabiram in… Mega je vmes pristal na Lijaku in razvozlal svoj vozel, potem pa čaka na Manco, ki prihaja. Ko se po slabi uri malo naveličam okolice starta in ostalih padalcev, ki se občasno nadrenjajo naokoli (čeprav jih ni pretirano veliko), se odguncam do Zmajarske in nazaj. Nenadoma se v zraku pod mano pojavi Damjan in začneva skupaj vrteti. Naslednjo tri četrt ure vrtiva in ko nabereva  do 1350m (najvišja višina obeh na Lijaku doslej) se odpeljeva proti Zmajarski, do koder zgubim 300m in ne morem nabrati izgubljeno. Damjan je malo pod mano in mi nenadoma izgine (zdi se mi, da je odvil nazaj proti Lijaku, v resnici pa je šel kar dol pristat v Vitovlje). Ker ni kaj dosti časa za razmišljati, saj samo tonem, se odločim, da grem naprej, dokler bo šlo… Do pod Kuclja se držim pobočja, čeprav sem že zelo nizko ob pobočju, v bistvu že bolj nad spodnjo planoto (800m), kakšen m pridobim le za kratek trenutek, na pobočje se ne upam preveč nasloniti, ker je kar živahno in hitro (45km/h). Ker se mi zdi, da ne bom zvozil naprej, odvijem pod Kucljem proti dolini, se zapeljem za Školjem Svetega Pavla in že iščem kakšno travnato luknjo v večinoma gozdnatem terenu. Končno dobim dva rahla rukerja gor, tako da laže zadiham in se odpeljem do stare ceste in čez avtocesto (na tej strani so sami vinogradi in sadovnjaki) pri vasi Potoče (malo naprej od Vrtovina proti Ajdovščini), kjer pristanem na žitnem polju med sadovnjaki…

Zoranov let

Ko pospravljam se odžejam s čudovitimi, ravnokar zrelimi češnjami in razmišljam o nadaljnji logistiki. Po postaji in telefonu zvem, da je Mega že nad Kovkom in bo poskušal toplendati in odpeljati Mirkov avto dal (mu ni uspelo), Jože pristaja nekje pri Lokavcu, Manca ravnokar pod Lijakom, Erzo pa je seveda še enkrat šel gor na start na Lijak… Najbližji je Damjan, ki so ga že pobrali člani družine ki me odpeljejo do Megovega avta, Mega pospravlja na travniku zraven, Jože prihaja.

Erzov prvi let

Andrej Erznožnik : PRVIČ: sem delal privat xc tečaj. Veliki guru Kante je bil po opravkih. Mal sem se sicer peljal za Čavnom in po kantetovo jahal Jančerijski vrh. Ocena: komaj zadostno – še to šenkano, samo zato ker ni blo baz .

Jožetov let

 

Ko že mislimo, da se bo vse izšlo, Mega pride do avta in pove, da gre snemat Redstara z drevesa na Slivnici, naju z Jožetom pa odloži na letališču v Ajdovščini. Po naju pride Manca, gor po Erzov avto in vsi skupaj po Erza, ki se po dolgi nedosegljivosti končno javi iz Hruševja izza Razdrtega do kamor je doletel (ga je odplaknil vedno močnejši Z 🙂 ) v drugi rundi.

Erzov drugi let

Andrej Erznožnik : DRUGIČ: sem srečal orla (res!) na Nanosu, sva mal zavrtela, pa me je prašal, kje je Kante. Sm reku, da je en tandem odpelal, zdej se mu pa ne da več

Potem pa do Vrhnike in razlaz (brez kremšnit). Z Redstarom vse OK.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120503 Okroglek P726 12:57:01

Praznikov je počasi konec in začenja se spet vsakodnevni ritem. Zato že zjutraj začnem klicariti naokoli. Napovedan je močnejši JZ. Erzo je nasičen letenja (čez praznike so bili zelo aktivni) in nekako nima prave volje, Mega lahko šele popoldne, Mateja tudi, ker je že polno delovna, Mare pa ima danes in jutri še dopust in je željan letenja.

Poberem ga pri Toplarni. Najprej se pogovarjava za Ambrota, vendar me kar ne vleče. Ko pa pomislim na Pivško misijo izpred praznikov, me kar potegne in ko pokličem Erza, je tudi on za.

Kmalu se že peljemo proti Pivki in skozi Trnje proti prvemu cilju: Veliki Okroglek nad Petelinjskim jezerom. Pot že poznamo (tudi brez tablice). Na travniku piha mogoče malo s strani (leve), vendar je dosti bolje kot zadnjič. Mare se odloči, da ne gre in bo šofer in starter. Erzo razgrne nad žicami električnega pastirja, meni se pa zdi bolje pod njimi in ko postavim, Erzo ravno potegne. Najprej je malo dvomljivo, ali bo prišel čez žice, potem pa ga malo dvigne in lepo zdrsi kakšna 2 m nad njimi. Zavjuga sem in tja in že pristane v travnati ravnici suhega Petelinjskega jezera.

Malo počakam, da spet pihne in potegnem in kar malo potečem, da me dvigne. Zavjugam sem in tja in sem že nad Erzom in ko pristajam, JZ močno potegne čez jezero, tako da me še kar malo dvigne in zadrži v zraku predno pristanem.

Zoranov filmček
 
 

Zoranov let

Ko pospravljava, Mare že offroad drvi k nama čez jezero (ampak ni problema, baje so tu včasih pristajali avijončki…).

by ·Komentarji so izklopljeni za 120503 Tuščak P727 16:16:34

Do Knežaka in v Bač in na ovčjo farmo in pozdravimo Megovega psa in mimo mlade ovčje mamice z dvema dvodnevnima backoma (Erzo: dvojčici) direkt na sam vrh po traktorskem kolovozu in vršnih travnikih (imamo dovoljenje od gospodarja od zadnjič). Parkiramo in pešaka še 100m do roba.

Piha Ok, oblakci šibajo, Erzo že postavlja, Mare in jaz tudi, Erzo odleti in malo zavjuga. Jaz ugotovim, da sem pustil instrumente v avto in gasa po njih in ko prihajam nazaj, Mare ravno dvigne in prevrne padalo v bližnje trnje. Naslednje četrt ure rešujeva padalo iz trnja. Pomagam mu ga postaviti in se pripravim tudi sam.

Mare lepo potegne in tokrat brez trnja odleti. Jaz takoj za njim. Erzo svetuje naj greva v desno na SZ rob in res tu kar drži. Mare malo drajsa sem in tja, jaz tudi in ko pihne malo močneje, celo naberem. Mare v močnem SZ vetru pristane pri Erzu, jaz pa še kar jadram in malo zavrtim in malo bolj zunaj nad konji spet naberem nekaj metrčkov, potem pa me spusti in pristanem pri njiju.

Zoranov filmček

 

Zoranov let

Mare zadovoljen odlaufa gor na hrib po avto, midva pa medtem pospraviva padala (Maretov in moj novnov, Erzotov pa nov vsaj letos).

Gasa naprej. Na Šilentabor, ki je ob poti. Ko pridemo na rob, piha kot pr norcih. Sedimo in Erzo klicari po info naokoli (Ščuka je seveda odletel z Brestovice do Lijaka, prasec 🙂 …). Mega javi, da je na Strmci OK in da bo šel v zrak.