Premaknem se bliže Cerknici. Na tem gričku me je na dan akcije na Čela gori brez realizacije starta premetaval orkanski V, danes pa piha od zadaj Z, SZ ?!

Kljub temu postavim in čakam (saj je do 15h še ura in pol), pa veter kar vztraja z občasnimi umiritvami. Kljub nekaj poskusom, s takšnim vetrom od zadaj ne uspem odleteti.

Potem se prestavim nad graben na levi, ki gre pravokotno na originalno smer (veter sedaj piha samo še 45st. z leve).

Počakam, da najmanj piha in potegnem in nekako speljem in ko sem spodaj v grabnu me klofne in zapre levo polovico Rooka, ker pa sem tik nad tlemi samo še odlaufam in se zaustavim.

Rooka pa mi vrže čez na gaj brinovih grmov. In potem naslednje ¼ ure obiram brinje…

Moj jubilejni 2500-ti odlet in Novnov !

Današnji dan je sicer bil mišljen kot neletalen, vendar mi pod večer ostane zaradi prestavljene poletne ure še nekaj časa (1 ura viška dneva 🙂 ). In se hitro spomnim na bližnji projekt ob AC, ki ga še nimam.

Po nekaj minutah vožnje od doma parkiram ob pokopališču in v zahajajočem soncu na vrh grička.

Čeprav bi moralo biti nekaj V z desne, mi rahlo piha J za vrat. Postavim Rooka in malo čakam. Pa ni sprememb, zato odlaufam in speljem in se zapeljem v desno (sedaj pa me V močno ustavi) in stopim na tla pred preorano njivo.

Pospravim in domov.

Ker je danes prekrasen dan, planirava z Alenko foto potepanje po Dolenjski in Notranjski z obiskom Blok, Slivnice in Cerkniškega jezera. Ampak, ker je na poti nekaj lokacij, kjer so (z moje strani) še neobdelani starti, bi bili ob taki zemeljski podpori bistveno laže realizirani. In sva dogovorjena.

Mimo cistercijanskega samostana oz. opatije Stična na zgornjo cestico, ki naju v položnem vzponu pripelje do zadnje osamele hiše, nad katero je Erzov start Stična. Očetu, ki se igra s sinkom poveva, kaj nameravam in oče in sinek se že veselita predstave.

Ker se mi start zdi malo kritičen, vzamem s tangicami raje Mentorja3 in odpešačiva gor na vrh travnatega pobočja. Alenka mi pod šavjem postavi padalo, jaz pa se opremim. Malo mi je tesno ob pogledu na verigo električnih stebrov levo od letalnega koridorja in hišo in drevesi desno.

Piha malce z leve (SV). Potegnem in speljem.

Lepo med in nad vsemi ovirami, še dvigne me malce, in že sem nad ravnino, kjer se zapeljem skoraj do drevesne meje pred Stiškim potokom.

Naberem in do ceste, kamor že pripelje Alenka z LCjem.

Še enkrat gor mimo samostana, le da se sedaj ustaviva že na prvi četrtini poti. Parkirava in po strmem travniku (čez ograjo za ovce) v zgornji travnik. Pod gozdom se ustaviva.

Alenka fotka in pomaga postaviti. Potegnem in speljem.

Lepo me vzdigne, še nekaj metrov naberem, pa kar drži, tako da se spet zapeljem daleč nad ravnino skoraj do potoka.

Spet naberem in v LCja, ki že čaka ob cesti.

Še na tale (skoraj) nov uradni start. Ko parkirava nad startom, ravno startuje padalec s svojo žensko zemeljsko podporo, ki mu asistira, pes pa nadzira situacijo.

Ko odleti, na mrežo postavim Mentorja3, ki ga z Alenko pripraviva za start.

Piha idealno po startu gor, tako da samo potegnem in sem po nekaj korakih v luftu.

Levo od starta me kar lepo dviguje in obetam si nekaj lepega jadranja. Pa mi očitno ni usojeno, saj ugotovim, da imam na levi strani komando in C-linijo delno nerešljivo zamotano. V prvem trenutku hočem kar dol, potem pa vidim, da razen nekaj več trenja na komandi in zavitih štrikcev, zadeva ni kritična in se sprostim.

Malo vrtim (laže v desno, v levo je precej neprijetno) in jadram sem in tja ob pobočju. Predhodnik in še eden pred njim, zlagajo na pristanku. Alenka fotka s starta in naredi nekaj res lepih posnetkov, saj vozim mimo nje tudi na isti višini.

Ker pa s tako zamotanimi linijami le ni najbolj prijetno, čez nekaj časa pristanem spodaj na travniku.

Med pospravljanjem pride domačin jadralec s katerim lepo pokramljava o startu in lokalnem dogajanju, dokler se ne pripelje Alenka z LCjem.

In naprej na turistični del današnjega potepanja…