Strm travnat rob nad položnimi travniki. Sonček se upira v pobočje, da je prav prijetno. Ko pa zlezem na rob, veter pihne direkt vame – torej od zadaj na startu. In to konkretno.

Kljub temu postavim in kramljam z gospodarjem in gospodarico, ki sta me s psom prišla prijazno  pozdravit. Ker ves čas piha od zadaj, se naveličata in poslovita.

Pa se mi zazdi, da malo manj piha od zadaj in potegnem in zalaufam pod rob in pod robom padalo zagrabi in speljem. Nizek se zapeljem nad spodnji travnik in čutim, kako me veter poriva od zadaj, tako da me zanese vse do konca travnika.

Zoranov let

Naslednja postaja je start Zales pred istoimensko vasico. Po izpostavljenem položnem travniku piha konstantno od zadaj, tako da nimam šans…

Zapeljem se čez vas in po kolovozu na tole drugo lokacijo, kjer pa je pobočje pod gozdom malo skrito od vetra. Čudovito pokošen, ravno prav položen travnik, da takoj postavim (pravi šolski teren).

Ko po osončenem pobočju celo rahlo dahne gor, potegnem in lepo speljem do drevesne ožine spodaj. In potem me pospeši veter od zadaj in nese, nese tik nad tlemi do konca travnika.

Zoranov let

Naberem in v LCja.

In ker je dovolj časa še na naslednje štiri lokacije.

Žal pa je povsod podobno kot na predzadnji (Zales). Veter od zadaj po pobočju dol, da o kravah ali konjih, ki se pasejo po pobočjih, kjer je treba odleteti, niti ne govorim…

Danes kilavo, na meji dežja, s šibkim vetrom bolj V tendence. Erzo bi šel okoli 15h na Slevico, jaz pa dopoldne pred tem še na projekte.

Tukaj sem enkrat že bil mimogrede na ogledu in so me napačen veter, krave na paši in zanemarjena kmetija ob vznožju odvrnili od akcije.

Danes je tu nulca, s tendenco po mokrem in blatnem (od krav potacanem) pobočju gor.

Na vrhu sem že pošteno blaten. Postavim v mokroto skoraj do blata pogrižene trave. Malo me skrbi, da ne bi bil prenizek, saj je gospodarsko poslopje na izteku, drot počez in čreda krav v blatu tik za njim.

Potegnem, speljem brez popravka in se z rahlo kravato odpeljem in bogato višino zapeljem čez vse…

Zoranov let

In reinfuzo v LCja.

V smeri Horjula je ob cesti tale bela pika.

Zaparkiram na travniku-pristanku in z nabranim padalom po lepo pokošenem (in mokrem) pobočju gor. Žal je nekaj metrov pod vrhom nepokošen del s tečnimi rožami do 1,5 m višine.

Na vrhu brezveterje. Rooka položim nežno na to šavje, dvakrat preverim vse štrikce, da ležijo po tečnih rožah in potegnem. In mi gre lepo gor, tako da odlomastim skozi šavje do pokošenega začetka in se odpeljem dol.

Zoranov let

Reinfuzo naprej.

Še vedno je kar nekaj časa do 15h, zato se na obvozu proti Horjulu (via Vrzdenec) ustavim še tu spodaj. Z nabranim padalom na vrh pobočja.

Rob pod leskovo mejo na vrhu je založen s kupčki gnoja. Postavim se med dvema kupoma, tako da se Rook na vsakem koncu naslanja in delno pokriva dotični kup. Na tilniku čutim hlad (S, SV se zliva rahlo dol).

Potegnem in padalo noče lepo gor (kot da se je zataknilo), se sesuje v eno stran in nekaj gromad gnoja se skotali za mano po pobočju. Naberem in ponovim vajo.

V drugo lepo speljem in z bogato višino čez jablane in trto spodaj in čez cesto nizek čez ves spodnji travnik do potoka Šujica.

Zoranov let