Tole travnato sedlo med dvema gričema (= med startoma Čelec in Ljubgojna) sem imel že na očeh dosti pred nesrečo in sem ga omenil Erzu. Seveda ga je v vmesnem času moje neaktivnosti udejanjil…

Na srečo vodi kolovoz čez strmino in je potem treba le še čez dva manjša preloma do platoja. Zgoraj je položen travnik, na katerem razgrnem. Ko rahlo pihne gor, Rooka 2 sicer takoj spravim nad sebe, vendar moram po ravnem capljati do prvega preloma, da me vzame. Čez glavno cesto na spodnji travnik.

Mimo ljubko urejene cerkvice Svetega Kancijana in njene okolice (s pokopališčem vred) se iz Vrzdenca zapeljem po ozki cesti do vodohrama, kjer je vršni konec travnate dolinice. Spodnji konec se izteče med hiše Vrzdenca.

LCja ustavim prav na vodohramu in začnem razgrinjati padalo. V bistvu je z okoliškimi pobočji ta dolinica en ror, po katerem je zadnjič žgalo, da so se drevesa kar krivila. Danes na momente pihne gor, včasih pa tudi v vrat, po dolinici dol.

Prvič postavim visoko v pobočje pod kolovozom. Ko pihne gor, potegnem, pa padalo zanese na desno in se obesi čez zračnike in vodohram. Drugič malo niže, pa spet ne uspem. Še dvakrat postavljam malo sem, malo tja, pa je vedno nekaj narobe, da padalo ne gre lepo gor (seveda so tu tečne rože, delno nepokošeno, pobočje pa ni enakomerno v smeri doline…).

Petič postavim še niže na začetek položnega dela travnika, kjer pa je vsaj ravno pobočje v smeri doline. Ko spet pihne gor in ne v vrat, potegnem in gre gor in po nekaj korakih speljem. Se pa očitno veter zaganja v levi rob dolinice, saj me tam kar vzdigne in malo zajadram sem in tja (se že bojim, da bom previsok…), da potem le pobremzam in ustavim pred koncem travnika.

Dovolj je za danes, saj me hoja po vsem travniku gor s padalom čez rame (pa brez pohodne palice) pošteno segreje in izčrpa. Pospravim in se malo ohladim v potočku, medtem pa posije še malo sončka.

Glede na napoved (plohe in nevihte ob V, JV) danes najbrž ne bo nekega zaresnega letenja (ponovno prisotni Erzo sicer pokliče in upa na popoldansko Grmado…), zato se odločim za nadaljevanje iskanja svojih novih startov, ki jih bom zmogel svojemu stanju primerno.

Tole je sicer nizek griček s prelomom, je pa lepo pokošen in zgornji del dovolj dolg za poskuse (le položen je precej… sicer je to tipičen Erzov prvenstveni start). Vzamem Rooka 2 ML in ko postavljam, občasno lepo pihne po travniku gor, da drevesa celo zašumijo. Prva dva poskusa (s hrbtnim dvigom) sta neuspešna, saj po obratu ne zmorem dovolj korakov po položnem travniku.

V tretje pa se vse poklopi in pihne ravno prav, da me dvigne nad tla in speljem in se zapeljem čez rob in kolovoz in še cestico na spodnji travnik.

Pravkaršnji uspeh mi je dal še energijo, zato se odpeljem naprej do Višnje gore in na levo stran AC do vasice Trstenik.

Tole (Erzovo) travnato pobočje sem si enkrat letos spomladi že ogledoval (še z berglami) in se mi zdi super, saj je ravno pravšnja naklonina. Danes je spodnji del lepo pokošen, zgoraj, kjer je start, pa nepokošena džungla (danes imam tega že dovolj iz KIžlovke…).

Postavim Rooka 2 nižje, na robu pokošenega in dvakrat poskusim. Pa je preveč položno in še piha nekoliko z leve, tako, da ne uspem. Bo pač res treba gor v šavje v bolj strmo pobočje.

Poskušam čim bolje postaviti padalo in položiti tanke štrikce, da se ne bi zatikali za tečne rože, ki jih je polno.

Ko pihne gor, potegnem naprej, padalo gre spet neenakomerno iz šavja, vendar je strmina zadostna, da laufam dol in speljem. Potem pa me dvigne, lepo drži in z dovolj višine čez drote na spodnji pokošeni travnik ob cesti in Trsteniščici.

Tudi tu sem bil takrat spomladi na ogledih, pa sem rekel, da to ni in ne bo zame, saj je preveč položen travnik še za normalno zdravega človeka (razen za Erza, ki je tu vseeno uspel narediti skokec). Je pa blizu prejšnje lokacije in danes je tu u nulo pokošeno. In si rečem, zakaj pa ne bi poskušal, saj piha občasno gor, travnik je pa položno gladek in se lahko tudi kotalim. Torej bom malo groundhandlal.

Nekajkrat ga dvignem in postavljam zidek; mi je pa v tej vročini to res naporno in imam hitro zadosti. Potem pa poskusim še naprej in me celo rahlo dvigne od tal in spet skakljam in še malo po zraku, da me na koncu spusti na tla in podrajsam s tangicami (nedavno opranimi…).

Res sem utrujem in za danes imam dovolj.