Premaknem se na sosednjo (položno) lokacijo. Črnina z JZ je vedno bliže in zavesa dežja se bliža. Potem pride piš, ki polaga drevesa sem in tja, jaz pa posedam na vrhu travnika. Po 20min se delno umiri (dež pa do sem ne pride).

Grem po Rooka in postavim. Piha JV z leve in S z desne, samo spredaj od JZ ne (pod gozdom sem sicer v zavetju, padala pa ne uspem dvigniti, ker ga vedno odnese v eno smer ali tudi zrola od zadaj). Potem spet malo pojača mešanje vetra in ko enkrat le butne od spredaj, ga dvignem in me odlepi le toliko, da me odnese čez cesto in spusti za robom.

Zoranov poskus

Tu, ko ni več zavetja gozda, se vidi, da glavnina piha od zadaj. Dovolj imam (tudi tu sem bil cca 1h). Bom prišel kdaj drugič…

Danes sem v dolini Krke povsem turistično.

Vendar se po sladoledni malici in ogledu gradu Žužemberk najde ta (Erzova) lokacija (zaradi lepega pogleda na grad Žužemberk).

Hitro v morilski vročini potegnem Rooka iz LCja in odlaufam dol po lepo pokošenem položnem travniku. Samo za nekaj trenutkov se odlepim od tal, da me spet spusti v metrsko nepokošeno travo…

Zoranov let

Ker sem danes ravno v teh krajih in imam nekaj časa, se odpravim malo na oglede.

Najprej na Vrh nad Laškim, kjer na obeh (Erzovih) startih piha v hrbet (napovedan je V, ki bo čez dan jačal, tako, da me to ne preseneča). Še malo se ogledujem na S stran, pa nič (zame) uporabnega.

Potem se spustim eno etažo nižje, kjer je start Brodnice (trenutno je sicer zmešnjava z imeni in lokacijami tod okoli…), kjer trenirajo lokalni pikaši.

Na lepi strmini pod gozdom sem v popolnem zavetrju, tako da samo potegnem in se odpeljem na pristajalni travnik v kotlu spodaj.

Zoranov let

Naokoli se že precej temnijo oblačne gmote (danes je napovedan izjemen vremenski dan z morebitnimi katastrofalnimi situacijami, kar se potem uresniči na nekaterih koncih SLO), vendar se kljub temu skoraj scedim v sopari in vročini, ko tacam gor po LCja.

Ko se zapeljem proti Laškemu, se ulije. Nekaj kasneje pa začnejo padati slapovi z neba (vendar tukaj brez toče).

Pod Lijakom ob kokti poskušava malo zvečati optimizem, pa ne gre. Enotna sva si, da na Lijak ne greva letet, kljub temu da jih že precej drajsa sem in tja (v naraščajočih bazah povsod naokoli). Predlagam, da greva na Socerb in se jaz tam potolažim vsaj z enim novnovim. Igor se strinja in mi bo zemeljska podpora.

Od pokopališča čez travnik in grmičje s projektno robo do lepega travnatega pobočja desno od daljnovoda (edina slaba stran je ostro kraško kamenje – kot na orig.Ospu). Piha idealno gor – po smeri in moči.

Igor mi postavi, tako da se samo vpnem in potegnem in po obratu me odlifta v luft. V dviganju prek daljnovoda, čez originalen start, prek kotla Osapske stene in Mišje peči in nad dolino in nazaj v veter na sveže pokošen travnik.

Zoranov let

Igor je kmalu pri meni po bližnjici od Socerba direkt dol.

Ko se zvečer ob morju malo shladi, se z LCjem zapeljeva do cerkvice Sv.Ivana na cca 135m. Vzamem tangice in Rooka (s 24m2 M-a si ne upam laufati po žiletkah Mesečevega platoja zgoraj, saj vetra zvečer skoraj ni več).

Po prekrasni položni potki v serpentinah gor.

Vročina še vedno prbija skozi borovce in ko vse teče z mene, mi Alenka vzame rukzak, da malo ohladim mašino.

Ko nekaj višje tudi njej zakuha, si robo spet naložim in kmalu sva na Mesečevem platoju.

Trave, ki puhasto cvetijo, se v zahajajočem soncu bleščijo v srebrni barvi. Ali je to glavni razlog za ime ?  Ostre, razsute skale/kamenje po platoju, ki so mi doslej pojasnjevalo njegovo ime, je skrito v srebrnem puhu teh resasto cvetočih trav,…

Še naprej do razcepa in levo dol. Malo preveč se spustim, zato spet nazaj in čez bodečo žico in suhi zid v robido na drugi strani. Naslednji zid je mestoma podrt, tako da sva hitro na travniku, ki je start. Res je tu malo manj kamenja (oziroma v glavnem ni večjih skal) in v rahli nervozi začnem takoj postavljati (sonce že zahaja, vetra praktično nič). Alenka mi pomaga raztegniti Rooka in s trakcem meri veter.

Ko vsaj rahlo pihne gor, potegnem in mi po nekaj korakih zagrabi.

Kljub temu grem nizek čez spodnji zid. Zunaj pa se mi samo udre. Poskušam desno ob pobočju (pihal naj bi JZ ves dan), pa gre samo dol. Plan, da z Rookom zagotovo pridem do fuzbal placa, je samo še iluzija.

Desno nad glavno cesto proti Jurandvoru zagledam lep travniček in se zapeljem tja.

Zoranov let

Pospravim in proti Baški…