Na poti proti Gornjemu Gradu je črnine manj (nazaj pa raje ne gledamo) in spomnim se naslednjih startov.

Prvi je Florjan in ob pogledu na travnike zgoraj, ne morem(o), da ne bi zavili gor.

Start čudovit, travca pokošena v nulo, vreme že spet lokalno sprejemljivo, žal pa piha od zadaj… Tudi start “Malo niže” je neizvedljiv zaradi vetra od zadaj. Pa Mateja opozori, da je tak veter ravno pravšnji za nasprotno pobočje doline. In tam se svetijo travniki Semprimoža (pod Menino).

Hitro dol in skozi Bočno gor in vija-vaja po ovinkih in smo na startu (vse to tako hitro še vedno zahvaljujoč sodobni informacijski tehnologiji – in seveda avtu 🙂 ).

Žal start popolnoma neurejen (=nepokošen travnik). Domen že postavlja z Matejino pomočjo, potem pomaga Mateja še meni in Luku. Pri tem preklinjamo predvsem dve vrsti rastlin: žilave rože in vrsto suhe trave, ki se zatika za štrikce kot trnek… Zahvaljujoč Matejini potrpežljivosti in nesebičnosti odletimo:  Domen; potem zalaufa Luka s PI-jem, pa prekine, ker z vetrom ob zadaj zaruži na kolovoz in ne spelje; jaz v tangicah (okretno) potegnem Rooka in sem v zraku.

Najprej hočem pristati na dogovorjenem travniku spodaj, pa ni Domna nikjer. Končno ga opazim na tleh na drugem koncu Gornjega Grada in se zapeljem pristat k njemu.

Domnov let

Zoranov let

vizualizacija Zoranovega leta

Luka še nekaj časa poskuša na startu, žal pa piha samo še dol, tako da na koncu pospravi.

Dan zaključimo v piceriji sredi mesta ob cerkvi, ki ima res dobre pice…

Pri povratku izpod Raduhe od Bukovnika po Solčavski panoramski cesti je na razgledišču nad kmetijo Klemenšek (za Klemenčjo pečjo) jasno, da je tu idealen start za odleteti: čudovit razgled direkt dol na travnike na začetku Logarske doline (Tri sestre), pa vse do konca proti Rinki.

Hitro potegnem Rooka iz avta in v tangice. Veter piha precej z leve (V), vendar občasno usahne. Desno nad Mrzlo goro in Matkovim kotom vse črno in tudi zagrmi.

Kljub temu potegnem, ko ne piha in se odpeljem v desno ob grebenu med Matkovim kotom in Logarsko. Dokler bo šlo. Ker kar drži, se odločim, da potegnem do travnika pred Plesnikom.

Zoranov let

vizualizacija leta

Zjutraj Erza prehitro pokličem in me skensla na kasneje (mogoče Zavrh…). Ker je še zgodaj, se odločim za ogled njegovih projektov iz prejšnjega tedna, popoldne pa “resno” letenje kjerkoli že.

Ko sem še v LJU, Erzo javi, da se gre na Smuk, kar pa me ne pritegne…

V Horjul in Vrzdenec in po malo iskanja le najdem pravi hrib: start Štefan. Ker je Erzov start slalom med drevjem, se odločim za travnato glavo malo niže, kjer je rahlo napoti le elektrika (še vedno bolje kot tisti slalom 🙂 ).

Postavim Rooka, potegnem in se odpeljem na travnik spodaj v dolini.

Zoranov let

Zloženo robo pustim pri kmetiji in v vročini gor po LCja.

V naslednjo dolino in proti Žažarju. Sedaj v prvo zadenem pravi kolovoz in na sam (lepo pokošen) vrh griča nad kmetijo Pišek.

Malo razmišljam, ko gledam stopnico in kotel spodaj, potem postavim in lepo speljem nad prvo poličko in zapeljem v ta travnati kotel. Ker lepo drži, malo zavijugam in zbijem, da me ne odnese v drevje na drugi strani…

Zoranov let

Skozi Žažar, dol v dolinico in čez in po kolovozu gor na polovico smučišča. Pešaka na vrh skozi vročinski udar.

Postavim (že dolgo, kar je bilo tu pokošeno), potegnem in se odpeljem v dolinico in po njej z vetrom v levo in potem nazaj mimo ostankov vlečnice.

Zoranov let