Zjutraj grem zopet z Svetlijem in Vesno gor na jutranje šolsko letenje. Boris pa z mano, da mi porihtava sedež. Pridemo prvi in medtem ko onadva postavljata padala, midva obesiva sedež na gugalnico in preverjava nastavitve. Boris jih spremeni kar nekaj in na koncu se počutim v zicu kot v fotelju 🙂 . Medtem se start polni z množico…

Na poti dol odložim Borisa in po Svetlija in Vesno.

Čez dobre pol ure se že dobimo pri hotelu in na start, ki je že zabasan z robo tekmovalcev. Piha J, jZ (čisto z desne in rahlo od zadaj. Poslušamo briefing, kjer določijo za danes Z start. Najprej se odločimo, da počakamo, da tekmovalci odletijo. Ker pa v začetku kar curijo in ne kaže, da bomo kaj kmalu prišli na vrsto, se odločimo za alternativo: Treskavec na Prilepom (čisto novo opremljen start). Pridružita se nam še Rok (Žagar) in Marko(Vovk/Nizozemska).

Dol in v Prilep in med kamnite osamelce S od Prilepa. Pokrajina je kot da smo na drugem koncu sveta (npr.stepska pokrajina J Madagaskarja). Po asfaltni cesti gor proti samostanu Presvete Bogorodice in tik pred njim na prekrasen start med granitnimi balvani (samo pokošen ni…).

Piha lepo gor. Najprej malo poslikamo in občudujemo naravo (kljub 1150 m višine, kot da smo v plavžu), potem Boris začne pripravljati (treba izkoristiti, dokler je OK). Postavim takoj za njim, ostali bodo počakali, da vidijo, kaj bo z nama (samo za dol metati se jim ne ljubi odpirati rukzakov…). Vesni je seveda premočno, Megu ni preveč (= se žrtvuje za šoferja 🙂 in bosta za logistiko…

Potegne Boris in medtem, ko se pripravim do konca, že veselo nabira. Potegnem še jaz, malo potonem levo pod skale in že dobim dviganje … in to vedno hitrejše. Pri 1800 skozi rahlo inverzijo (kar omeni Boris), pri 2000 pa je dviganje že divje tudi do +6. Ko Boris vidi, kako mi gre gor, pride še on nad mene in je že na 3000. Meni pri tem dvakrat pošteno strese padalo (kar naenkrat je padalo čisto mehko in trepetajoče) in pri 2500 pobegnem iz dviganja (kar me stane poštenega rodea pri izhodu iz stebra – napaka !!…). Takoj zatem zacurim ko kanta in sem v nekaj minutah celo pod startom. Medtem se pripravijo tudi ostali: odleti Marko, pa Rok, Svetli in nazadnje še Manca. Jaz se medtem borim v višini starta in pod njim, potem pa le dobim spet pravo dviganje. Rok nabere in se odpelje proti Prilepu, Svetli vrti bolj zadaj nad samostanom. Pri 2400, se odpeljem nad ravnico (da pridem vsaj do ceste Prilep-Kruševo). Ko že iščem pristanek pri letališču, najdem majhno dviganje in opazim, da letiva skupaj s Svetlim. Najprej počasi, potem vedno lepše spet do 2000. In potem final glide skoraj do Krivogaštanov.

Zoranov let

vizualizacija leta

Manca je kmalu pristala pod startom, Boris odletel J v smeri Bitole. Vesna in Manca v reševanje Marka nekje pri Ribnikih (?!), Mega najprej čaka Deluxa (ki le občasno vključi postajo…) v Prilepu, potem gre po Roka na letališče.

Vesna pripelje prva do naju s Svetlim, malo kasneje še Mega. Ker ne vemo, kje je Boris in koliko časa bo še letel, se odpeljemo domov. Ravno, ko pridemo v hišo, javi tudi Boris, da je pristal v Krivogaštanih.

Borisov let

vizualizacija leta

Lepo letenje in sploh super alternativa gužvi okoli Mećkin kamena…

Ob 4h zjutraj pridemo v Kruševo in kar na startu dočakamo jutro.

Ko končno v sobah malo počijemo, se ulije in popoldanski let za otvoritev dobesedno splava po vodi. Proti večeru se vseeno malo izboljša (neha deževati in celo nekaj sončka posije) in Delux zelo spodbuja, da gremo pogledati na start (“midva z Zoranom bi šla letet…”).

Na startu piha Z, popolnoma od zadaj. Pa se spomni Mega, da je malo naprej, pri spomeniku Mečkin kamen nov start na Z. Najprej si ga ogledamo (še dva domačina sta že  tu na ogledu in potem še Svetli s punco), greva z Borisom po robo in priprava.

Odleti Delux in malo za njim še jaz. Lepo drži, vendar se kljub temu kar hitro potapljava v mrak doline. Boris pristane pri ovinku ceste pri Ostrilcih,

Borisov let

jaz malo naprej na majhnem pokošenem travniku.

Zoranov let

Manca in Mega sta pri meni, še preden pospravim.

Nepričakovan novnov 🙂 .

Že včeraj zvečer se dogovoriva z Edom za današnjo akcijo na projektih. Ob 8.00 ga z LCjem rešim od celodnevnega mehanika, kjer me čaka s padalom, da se odfurava na dopoldanski – projektni del letalnega dneva (popoldne pa bo resno letenje…). V Dražgošah imam označenih 3-5 še neobdelanih startov.

Skozi Škofjo sva kmalu tam. Prvi je uradni start lokalnih padalcev nad Z delom vasi Dražgoše v vpadnici Brunarice. Malo faliva cestni dostop in sva po 100 m pešačenja od kmetije (dolžinskih 🙂 ), v spremstvu gazde, na lepem startnem mestu. Vmes pride Erzov zborni SMS za 10h na Vrhniki za Zavoj, ki ga v trenutni situaciji lahko samo odpovem.

Piha skoraj nič, občasno rahlo z leve (JV).

Hitro postavim,

potegnem

start Dražgoše

in speljem … z vejico v desni komandi (ni čisto jasno, od kod je na tem lepem, pokošenem travniku prišla med štrikce). Zanos v desno moram kar kompenzirati z levo komando, tako da po jutranjem zračnem putru pribremzam na pristanek.

Zoranov let

Edu se ni za metati na teh nepomembnih startih, saj čaka na popoldanske urice letenja…

Samo naberem Rooka in se v tangicah zložim v LCja, ko je Edo čez nekaj minut pri meni in gor.

Sedaj se ustaviva pri kmetiji na zgornjem V delu Dražgoš, kjer je start Lajše. Cesta naprej gor (do startov Bele peči in Dražgoška gora) je zaprta zaradi del. Pri kmetiji dobiva navodila kam in kako (200 m peš čez travnik).

Zaradi el.pastirja se postavim tik pod rob gozda. Edo mi pomaga postaviti in odstrani dotično vejico… Malo niže pod polico me potem opozarja na veter, ki tu piha še bolj z leve in rahlo močneje kot prej.

Potegnem in sem takoj v zraku

start Lajse

… z rahlo kravatico na desni strani (ni pa nobene vejice 🙂 ), na kar me opozori Edo po postaji. S potegom stabile rešim zadevo in se v desno tik ob pobočju speljem nizko nad drevesi čez sedlo na Z stran v dolino Češnjice pod Dražgošami. Zapeljem daleč proti Železnikom (sedaj je v zraku že malo bolj živahno) pod Sv.Križem in nazaj do Rudnega in pristanem na istem mestu kot prej.

Zoranov let

Spet samo naberem in v LCja (Edo je hitro tukaj) in gor.

Najprej greva iz Dražgoš malo naprej po cesti v smeri Jamnika do travnika, kjer je Poje odletel svojo verzijo starta Lajše na JV v dolino Selnice. Edini predčasni rešilni pristanek je v strmem pobočju doline. Me ne mika…

Nazaj in na sedlu na levo proti Sv.Križu nad Kališem. Zaparkirava in peš gor na travnik. Tu V piha čez sedlo (od zadaj).

Podaljšava na vrh travnate glave (Sleme 883m) in malo pod robom postavim tretjič (proti Z). Edo se hladi malo niže v senci. Ko malo pihne termika po pobočju gor, potegnem in sem v zraku – v tretje gre rado in padalo nima nobenih dodatnih anomalij…

Edov filmček starta

Malo proti Železnikom pod cerkvico in v širokem loku čez dolino na isti pristanek.

Zoranov let

Ura je že poldne in popoldne imava resno letenje, zato projektno robo za danes pospravim…