Ker sva že blizu Kostrevnice bi Erzo rad en moj včerajšnji start (mu trenutno v okolici ne pade nič drugega v oči/na zemljevid).

Zapeljeva kar pod včerajšnjo Malo Kostrevnico. Najprej kar čakam v avtu, ko Erzo odpešači gor (ne bom ponavljal, a ne…), potem se spomnim, da je pa vsak štart tudi en štart več. In sem hitro za njim.

Na vrhu gleda Erzo pobočje više gor za mojim startom, ki se izteka povsem na drugo stran. In že pešačiva tja gor.

Ker piha malo sem in tja, postaviva vsak malo drugače.

In odleti Erzo.

Erzov let

In odletim jaz.

Zoranov let

Sedaj bi me Erzo odpeljal v povračilo na en njegov start. Zapeljeva naprej in gor proti startu Dvor pri Bogenšperku, pa nama je kmalu jasno, da piha konkretno narobe za to lokacijo (J, JV čez hrib dol po startu…) in obrneva.

Nazaj v Šmartno in na levo v dolino Črnega potoka. Po serpentinah gor je najboljši znak za strmino (pravi Erzo) in čeprav vse sprva deluje bolj kilavo, Erzo hitro izlušči primerno pobočje.

Na serpentini pustiva avto in peš čez travnike na nasprotno pobočje.

Lepo strmo in celo gor piha (vsaj na začetku). Potegne Erzo in se zapelje dol do drotov.

Erzov let
Sašo Grčar : Itak  joj ti geografi [19.2.2020 19:13]
Andrej Erznožnik : Tud jaz nimam geografov v časteh. Itak se šopirijo z deli geodetov in kartografov in si zmišljujejo definicije kdaj je gora, kdaj hrib reka ali potok. Vse to so povedali in imenovali ljudje sami brez njih.. to je tako kot jezikoslovci, tipa Toporišič ki so hoteli jeziku predpisovati kako naj se govori. Jezik je živ in se sam razvija brez jezikovnih norm in pravil, kar so zdaj končno priznali. Uradno spet po njihovo so dovolili – le kdo jih potrebuje, uporabo izgovorjave, ki ji jo prej 30 let niso dovoljevali uporabe.
Torej če se vrnemo na temo : mejo naselja Črnega potoka kot naselja so določili najverjetneje geodeti že 1817-24 ob prvi izmeri in ta štartek leži znotraj tega naselja pika [19.2.2020 19:46]

In potegnem še jaz takoj za njim in pristanem zraven njega.

Zoranov let

Ko nabiram robo, je Erzo že pri avtu.

Potem se odpravim v raziskovanje bliže Litiji in najdem neke čudne lokacije, kjer pa tudi veter ne piha prav. Po ogledih z vseh strani na koncu odstopim.

Naprej skozi Šmartno v že znane hribe pri Bogenšperku, pa veter piha na obeh potencialnih startih od zadaj (?=JV), pa še deževati začne.

Odstopim in se peljem nazaj proti Litiji, ko dež poneha in vidim tole strmo krtino nad Malo Kostrevnico. Z robo rinfuzo na vrh.

Piha kar močno po dolini – JV. Hrbtno ga dvignem in stopim čez rob v zrak. In se počasi zapeljem naprej v dolino.

Zoranov drugi let

Ker ni več dežja grem malo nazaj in vidim travnata pobočja na levi nad Veliko Kostrevnico. Od zadaj se zapeljem gor in više proti vrhu tudi lepi travniki.

Zato najprej na vrh tegale, levo od vasi Rodni vrh. Žal piha dokaj z leve, vendar močno, da ga hrbtno dvignem in stabiliziram in se potem v desno poženem dol po precej položnem pobočju.

Pa le speljem nizko nad tlemi in z vetrom nazaj v globljo kotanjo, kjer obrnem v veter in pristanem.

Zoranov tretji današnji let

Po vmesni cesti z LCjem dol proti travnatemu pobočju, videnem prej iz doline.

Pa me spet ustavi lepa poseka proti dolini v levo pod cesto.

Postavim in v idealnem vetru hrbtno dvignem in se zapeljem v dolino čez trofazno spodaj.

Zoranov četrti let