Čeprav je današnja nedelja prekrasen dan, nimam prave motivacije za neko resno letenje. Jean me draži z Idrci, ki gredo na Krvavec, njega pa jaz napalim za družinski Kamniški vrh.
Sam se priključim Alenki na obisku Laškega, saj sem zadnjič, ko sem tam odletel Slivno, opazil blizu še eno zanimivo še deviško lokacijo, ki mi ob omembi Laškega vedno prihaja pred oči.
Kmalu po prihodu v Laško se odpravim gor v Slivno na oglede.
Prekrasen v nulo pokošen travnik, ravno prav strmo pobočje, je pa nekoliko niže (425m) od Slugovega Slivna (493m), pristanek v Sp.Rečici (258m) pa za gozdnatim gričkom in okoli ovinka nad vasjo, skratka kar na tesno… Malič javlja že ves dopoldan J, tu pa piha malo od zadaj V čez grič in malo od spredaj Z in od Maliča dol SZ in pa seveda čudovit sonček, da že teče z mene. Res pa da je šibko, zato takoj postavim (bolj me skrbi dolet okoli vogala).
Ko se mi zdi, da pihne gor, potegnem, pa v resnici piha od zadaj in kar zalaufam, da speljem. Najprej se mi zdi, da ne bom prišel čez gozdnato in stavbno naseljeno področje, potem me drži in malo dvigne in celo zapeljem čez gozdnato sleme zadnjega ovinka, tako da z lepo višino pripeljem na hišni pristanek v Sp.Rečico.
Novnovnov !!!