Križna gora nad Colom nam je že znana: meni z borovca, s katerega sta mi snemala padalo Erzo in Boris (v naslednji etapi pa se je Boris obesil na smreko in sva midva z Erzom snemala njegovo padalo…). Že včeraj sva pogledovala gor. Danes bo očitno OK.

Do istih vikendov nad Žagoličem kot prej s Kangoojem in peš po kolovozu za travnikom, kjer sva startala v prvi rundi. Na vrhu sva cca 15min od starta Zagolič.

Boris najde najbolj primeren prostor, ki ga še malo očisti med postavljanjem mojega Rooka. Piha lepo gor.

Potegnem brez zatikanja (hvala Boris, ker si tako lepo postavil Rooka v to šavje) in takoj speljem nad borovci na odprto. Tu popiska, tako da še malo zavjugam in naberem nekaj metrov. Potem pa na desno in z veliko višino na standardni blatni travnik.

Zoranov let

Med pospravljanjem je tudi Boris zraven mene.

Borisov let

Sedaj z LCjem gor po Kangooja

Še je dan in Boris predlaga da obdelava še start nad Podkrajem (Jožef obešal padalo na kandelabru zraven cerkvice 🙂 v Podkraju). Tudi jaz sem ga že imel zacahnanega, nisem pa ga za danes naštudiral.

Tako pustiva Kangooja na britofu (tu je zadovoljiv pristanek 🙂 ) in z LCjem gor po cesti proti Vodicam. Strmo gor in čez sedelce pri kmetu Korenu okoli hriba. Zadaj malo iščeva po ozki cestici, pa se nama zdi, da se samo oddaljujeva… Nazaj do Korena in zaparkirava.

Domači sin pove, kako prideva na želene travnike pod vrhom in se odloči, da gre z nama (da vidi, kako bova to s padalom odletela:-) ). Baje je do tja pol urce…

Gremo po cestici -> kolovozu -> potki -> ozki potki (vse zelo položno vzdolž pobočja) -> in nazadnje po kozji stečini strmo na levo gor; malo že plezam čez skale (vsaj jaz, ona dva sta že nekje neznano spredaj…).

Ko pridem po slabi urici končno na vršne travnike, Boris že postavlja. V zelo močnem bočnem vetru (Z). Meni kar odsvetuje. Sonce že zahaja. Nazaj dol s tem rukzakom in mojimi koleni brez poskusa? NE… Boris dvigne pravokotno na pobočje, lovi Rooka v močnem vetru in precej atraktivno spelje stran od pobočja. V tej strmini (in takem vetru) ne mislim postavljati. Z domačim fantom greva nekaj metrov niže, kjer je pobočje malce bolj položno in obrnjeno vsaj malo bolj v smeri vetra. Zdi se mi, da piha tu vsaj nekaj manj. Boris ravnokar pristane ob avtu.

Borisov let

Sonce je že zašlo. Hitro postavljam ob fantovi pomoči in se vpnem. Potegnem poševno na pobočje, ko je malo bolj šibko in le speljem, čeprav mi padalo že skoraj omahne na desno v pobočje. Zunaj pa je kar mirno, tako da odpeljem daleč ven nad Podkraj in na koncu proti vetru stopim na tla zraven Borisa.

Zoranov let

Pospraviva in hitro gor po LCja in razlaz v mraku …

Doma ugotovim, da je Jožef startal na zadnjih travnikih nad cesto Col-Kalce … dosti niže… na najini lokaciji pa ni bilo še nikogar (vsaj po OLCju ne 🙂 )

Boris se je spomnil še na travnike, mimo katerih se s Cola vozimo na Kovk.

Po ogledu se (seveda v napačno smer) odpeljeva z LCjem po kolovozu gor, parkirava na koncu in nato po nekaj peš tavanja prideva na ogledano pobočje (kamor vodi lep kolovoz čisto enostavno od ceste gor 🙂 ). Više šumijo bori, tako da greva malo dol (do el.pastirja 🙂 ). Postaviva.

Boris elegantno odhendla padalo mimo šavja in čez pastirja, spelje in pristane na travniku ob cesti zraven svojega avta.

Borisov let

Jaz pa najprej lepo dvignem, potem pa mi ga zategne na stran. Naslednje pol ure dvigujem, poravnavam in nastavljam zidek in mi sploh ne gre… Na koncu sicer ugotovim, da sem vpet z gurtno obrnjeno za 180 st (vendar je Boris kasneje prepričan, da to ni bila prava ovira…).

Ko to popravim, spet hrbtno potegnem in ga obdržim nad sabo. Preskočim pastirja in še malo rinem Rooka dol po pobočju (Boris je že pospravil in prihaja gor), preden speljem. Malo se zataknem s stabilizatorjem v drevešček, pa speljem mimo in se zapeljem ven. Najprej me drži, spodaj pa nepričakovano hitro spusti in seveda zaružim po blatu 🙁 .

Zoranov let

Še pospravim ne, ko je Boris že pri meni z LCjem.

Malo je že pozno, ampak upava, da bova ujela še en start. Dol v Ajdovščino in čez na Planino in gor proti Planini nad Planino. Ko pripešačiva na start je že mrak, piha pa spet z desne in sunkovito, tako da sva tukaj še enkrat samo na ogledih…

V Ajdovščino v slaščičarno in razlaz.

Na poti nazaj se Faaca pohvali z 2 x uživancijo v Moltallu 🙂

Faacov let

Faacov let v dolino

Kastner pa izkoristi še pot iz službe domov.

Domnov let

Nazaj po enakih kolovozih, da si ogledava, kako je s tistima potencialoma 🙂 .

Prvi grič je sicer idealen start, piha tudi v pravo smer, le pristanka ni pravega. Na vrhu drugega se ustaviva ob požledolomljenem stebru daljnovoda in na vršni travnik. Idealen start, veter pa rahlo s strani.

Nazaj po robo in postaviva. Spet Boris dvigne v veter in odpelje na desno v dolinico in pristane tik pod cesto (kjer bova nadaljevala).

Borisov let

Potegnem še jaz in mi ga odnese v desno in prekinem. Ker pa je lepo odložen, ga kar od tu lepo hrbtno dvignem, stabiliziram in se odpeljem dol v dolinico še globlje od Borisa.

Zoranov let

Medtem ko pospravljam, Boris gre gor po LCja in pride po mene. Tale je pa novnovnov 🙂