Danes sem imel precej zagužvan dan in sem jato odpovedal. Zvečer vidim da se veter umirja in mi je do malo letkanja kje blizu. Že od lani sem obljubljal tandema Anji in Janu, ki sem ju že vsaj 4x skenslal zaradi neugodnih razmer. Pokličem Ester za Slivnico, ker Skytech ne dela, in mi vsakič javi manj vetra. Po pol ure iz 8/11 pade na 4/7 ??? Takoj panika, da bo vetra premalo in smo čez pol ure že zbrani pri pumpi. Na poti do gor še enkrat pokličem Ester ki pravi da je spet naraslo na 6/9.
Na vrhu sta že raztegnjena Kus in Razdrih. Emil se nekaj matra kljubovati vetru in ko se pošteno umiri še enkrat potegne in spelje. Sašo takoj za njim precej postrani dvigne, in ga že skoraj obesi, ampak ga po malo slalomiranja le ulovi in nato še on lepo spelje.
Veter na štartu je ugoden. Anja je že pripeta v sedež. Raztegnemo tandema, nato pa spet malo močnejši sunek, a še vedno letljiv. Ta hujše počakava, nato odrineva in takoj ko se Fuse zbudi iz njegove začetne faze dviga in skoči gor, kot da bi se predoziral z viagro, naju liftne 5 metrov gor in 2 metra nazaj. Ker sem vedel da temu sledi spust, sem zabičal naj lavfa in res prideva ponovno na tla, ona teče in lepo speljeva. V zraku stalno nekaj gunca, nič kritičnega ampak ni laminarno. Kljub močnejšemu vetru ni držalo, jadrati se ni dalo, tudi Kos in Razdrih sta takoj na tleh.
Emilov let
Sašov let
Na pristanku tudi malo rotorčka(?) za hišami, tako da iz 1 metra sedeva dol malo bolj na trdo, bremzanje ni nič pomagalo. Tudi Emil je javil malo čudne razmere v zraku. Potnica pa zadovoljna in nič čudnega ni opazila. 🙂 Ves čas nasmeh do ušes, tudi po prvem liftu 🙂
Fotke:
