Mi je Zoran zabičal, da moram nekaj napisat…

Ker noben nima strašno veliko časa in glede na veter se soglasno odločimo, da je Zavrh idealna lokacija za nedeljsko popoldne. Zato se jata (Erzo, Mega, Delux, Manca, Mirko, jaz) zmeni ob 14:15 (eni na Šodru, drugi v Borovnici). Ko pridemo gor, se za sondo javi Delux, ki javlja, da je dokaj močno in da nekaterim ziher ne bi bilo všeč v zraku (naj sam pove, koga je mislil ;)), za njim odpeljeta še Mega in malo za njim Erzo. Manca se že ves čas nagiba k temu, da ji ni treba (in pol res ne), ker ima še vtisnjen spomin od predhodnjega dneva, ko ni pihalo nič manj. Po poročilih iz zraka se še jaz odločim, da štartam. Za mene je res kar precej močno, ampak (za moje pojme :)) čisto lepo odpeljem špuro do Bistre (vmes sta zame lepo skrbela Erzo in Mega, ki sta mi istočasno dajala napotke, naj letim za njima, ampak je itak vsak letel v svojo smer, tako da se ne sme nihče čudit, da sem ubrala čist drugo smer :)) in nazaj do varnega pristanka pri Škorpijonu.

Delux lovi navišjo povprečno hitrost, Erzo že prej javi, da gre proti domu lovit razdaljo, Mega kot ponavadi samo leti, jaz pa imam boj z vetrom za preživetje ;). Vsakemu svoje za približno 1 uro letenja.

Na pristanku dobim še brezplačne inštrukcije (hvala Boris) hrbtnega štarta, Mega in Manca popravljata komande na Mančinem padalu, pol pa domov.