Za ta dan mi je žal, da nismo s Primožem in Boštjanom takoj krenili proti Čavnu. Ko je bilo največ mogočnih kumulustrad proti Lijaku, smo mi jadrali zunaj doline, a bolj protipizzeriji Anja čisto nad cesto. Ko mi je šinila ideja, da bi se morda dalo “priklopiti” Čaven, smo takoj poizkusili in opazili tudi, da so se oblaki začeli topiti. Zmiraj težje se je dalo zunaj obdržati na 1400 metrih ( višje je tako ali tako bila baza ), Kljub temu je Primož stišal že čisto na pobočje Modrosovca,  a je bil tam veter le premočan in se je vrnil bolj nad Lokavec. Tam sva spet pobrala, a so se razmere vidno slabšale. Kumulostrada ni bila več tako mogočna in dosti težje je bilo vzdrževati višino. Zato smo potegnili v Postojno, kar je bilo tisti dan enostavno.