10.10.98 Rahtel 98

Znano je, da je kljub močnemu JZ vetru na Rahtelu možno leteti, a je vseeno vladalo mnenje, da bo tekmo težko speljati. Še jaz sem podvomil ob nenehnih klicih in prigovarjanj o zelo slabi napovedi. No, tekma je bila odlično speljana, le čisto na koncu je večini tekmovalcev le veter tako ojačal, da so se kar peš podali v dolino, nekaj pa jih je vseeno letelo. Posebno smo se ustrašili ob pogledu na nekega “pilota”, kateremu je za svoje življenje verjetno malo mar, ali pa je reinkarniran ptič, kot sem že nekje prebral. Kupole ni umirjal ( ni aktivno letel ), spustil je komande ob velikem nihanju kupole naprej in nazaj in še skoraj ga je odneslo nazaj. Letel je Kanjo, za njemu pa je štartalo le še dva ali trije. Bo že sam vedel, kdo je in upam, da mu bo tole opozorilo prišlo do živega: fant, takole ne boš niti petdesetprocentno star pilot.

V času, ko se še ni dalo jadrati, smo Mojca, Boštjan, Simon in jaz šli na Kremžarico in tam pojadrali, saj je hrib visok 1165 m in tam je že kar dobro pihalo. Ko smo ravno malicali na prizorišču tekme, pa je veter kot sem že omenil, podivjal še nižje v dolini.
     Omenim naj samo prve tri uvrščene, ostale pa poglejte na posebni strani.
     1. Pregelj Damjan KOVK 3 cm
     2. Sluga Matjaž ZLATOROG 5 cm
     3. Senica Jože Metulj 5 cm
     4. Gorišek Tomaž KLVrhnika 11 cm
    18. Erznožnik Andrej  KLVrhnika 165 cm
    38. Grimšič Simon KLVrhnika 408 cm

11.10.98 Lijak
Po dolgem času smo obiskali Lijak. Hoteli smo na Črni kal, pa je bil napovedan slab veter, zato je bil Lijak primernejši. Hja, slab veter, ni kaj. Na Kovku je bilo zares močno, na Lijaku pa tudi. Le na začetku je bilo slabo, nato pa se praktično ni dalo “scurit”. Nekateri so bili tam prvič in so si Lijak dobro zapomnili tudi po letenju tik pod bazo oblakov. Vsake toliko časa je koga malo noter potegnilo, a je znal ukrepati. Toliko članov KL Vrhnika že dolgo ni bilo na kupu. Proti Kolku nas je tudi nekaj odletelo, a smo raje pristali pri pizzeriji Anja, čeprav bi bila “Kurirčkova” prava malenkost, če ne pomislim na močan veter. Pristanek bi bil verjetno podoben pristajanju s helikopterjem.
    Še sporočilo Aleša:
    Rad bi dodal za tvojo stran, da smo bili v nedelju v Buzetu in da smo

trije Mare, Primož in jaz prileteli na Črni kal, kjer smo se potem še
najadrali do sitega. Vsi smo se strinjali, da je bilo uživaško. pozdrav
Aleš

Leave a Reply