120113 Nanos P632 16:00:00

Zjutraj sem imel norišnico v službi in tolažilo me je ednino to, da bomo danes leteli. Tudi Erzo ima gužvo in ne bo mogel pred 13h, se je pa prijavil Mare, ki je danes skombiniral letalni dan. Tudi Mega je danes spet normalen in ob 13.45 pobereva Erza, ki da idejo, da gremo na Nanos. Mega se odpelje do Raztrtega, kjer pusti avto, prisede k nam in dol v Vipavsko in gor mimo lovske do Vojkove koče.

Tu je malo ledu in snega, zato se ne odpeljemo na start, ampak tistih 53m do vršnega pobočja pod anteno odpešačimo. Okoli antene se valijo meglice in tvorijo bazice, zato hitro postavimo. Ne sicer proti V, kot smo predvidevali (visoko gori je SV), ampak proti J, od koder piha po pobočju gor. Mega pomaga postaviti nama z Maretom in drug za drugim sva hitro v zraku.

Zapeljem malo desno proti meglicam in kmalu zagrabi in začnem nabirati in navijati in sploh je super. Občasno poruka, večinoma pa je uživancija blizu vršnega J pobočja Nanosa. Erzo in Mega se nekaj obirata in prestavljata sem in tja po startu in izkaže se, da je veter pojenjal, pa malo obrnil smer (Erzo odleti po grebenu proti V), potem pa se spet malo obrne na J in starta še Mega. Nato vsi štirje vijugamo med oblaki, skalami in drug med drugim in pazimo, ko kdo izgine v meglice, da se ne bi od kod nepričakovano pojavil. Občasno bolj zunaj, pa spet ob pobočju, kjer je lažje nabrati. To traja kakšne pol ure, potem pa postane Erzu dosti in po postaji (ki ju imava samo midva !) sugerira, da nehamo drajsati okoli vrha in nekam odletimo. Odpelje se ob grebenu proti Z. Najprej se mi zdi, da gre v oblake, ampak ko sem malo niže, pod njimi, se lepo (sicer malo mrčasto) vidi po Vipavski dolini. Za nama se zapelje tudi Mare, Mega pa se je prostovoljno (?) že prej  javil, da bo pristal na Razdrtem pri svojem avtu in opravil pobiralno akcijo. Počasi tonemo ob grebenu Nanosa, enkrat neprevidno zavrtim, ker se mi zdi , da bom pobral, pa samo zgubim nekaj prepotrebnih metrov. Veter je res šibek, tako da ni nobenega dviganje, le tonem na trenutke malo počasneje. Erzo s svojim padalom je seveda kmalu precej višje, jaz pa že obiram vogale na gozdnatih J pobočjih. Peljem se paralelno s cesto, kjer smo se prej peljali gor in naciljam strelišče malo pred Vipavo. Mare je bil nižje in je že moral odviti na levo in pristati, jaz pa še komaj čez zadnje sleme pred streliščem, ampak čez strelišče več ne morem, odvijem na levo čez avtocesto in čez daljnovod in pristanem na travniku pri križišču odcepa na strelišče na stari glavni cesti.

Zoranov let

Ko pospravljam, je Mega že na poti, javim mu lokacijo Mareta, Erzo pa medtem javi, da bo dobil štop in odšiba po svoje. Mega in Mare me kmalu pobereta in vsi trije gremo do Vojkove koče po moj avto. Tu si privoščimo še pasulj s klobaso in malo padalskega nakladanja… Čudovit nov štart in letenje…

Leave a Reply