120126 Moravška gora P650 15:02:48

Erzo se po telefonu pogovarja s Sašom iz Gabrovke, ki ga danes vabi na Moravško goro. Razmere so tam baje Ok. Zato se odločiva, da se odpeljeva tja, da vsaj nekaj zares odletiva. Nadaljujeva proti Litiji in malo prej v Šmartnem pri Litiji zavijeva na desno (tu je še en potencialni start pri gradu Bogenšperk) in do Gabrovke.

Tu naju res pričaka Sašo, ki nama najprej razloži kako in kaj, nato pa naju sam pospremi na start, ki je res lepo vzdrževan, na pobočju nad Gabrovko (Moravška gora). Ob njegovi pomoči hitro postaviva in startava. Najprej se malo loviva okoli starta, meni gre celo malo bolje s pobiranjem, kot Erzu, potem pa Erzo vzame stvari v svoje roke in lepo nabere do 1000m. Jaz se dobre pol ure vozim predvsem okoli starta in nad njim, dokler ne padem iz ritma in se zapeljem na pristanek v vasi. Lepo.

Zoranov let

Sašo ravno pospravlja padalo in me odpelje gor na start po  avto. Ko prideva nazaj, Erzo ravno pospravi. Zahvaliva se za podporo Sašu, potem pa nazaj proti Litiji.

V planu imava še Bogenšperk, kamor prideva po čudnem kolovozu (4×4 spet pride do izraza) in se znajdeva sredi grajskega vrta, za zaprto ograjo. Nekako le najdeva pot izza grajskih rešetk in prideva na lep travnat start, kjer seveda piha veter od zadaj, tako da lahko samo občudujeva, kako lepo bi bilo odleteti (start bo start samo še za kratek rok, ker spodaj gradijo nov daljnovod,…). Kaže, da je to vse za danes in preko Litije zapeljeva v smeri LJ. Samo še en ogled potencialnega starta opraviva vmes in dan je končan. Super zame: 2 novanova starta in 1+1 za Erza!

POPRAVEK V TEKSTU:

Je treba res ponovno-ponovno pohvalit Zoranovo zagnanost za pisanje, da o letenju ne govorimo (beri: nabiranje novih – novih štartov). Bi pa pridodal in razširil, z dovoljenjem avtorja, del poti na Bogenšperk:

Imava še uro in pol časa do 17h, ko je nekako konec cajta za letenje, ko odideva spod Moravške. Pogledat od blizu pristanke pod Bogenšperkom. Seveda mi z vpoogledom v Atlas Slovenije (na pamet: tisk 1985) pade v uč kolovoz, ki poteka s pristanka naravnost gor do gradu.  Okoli je 5km, tu  pa kilometrček. Vprašava fanta, ki ravno vozi šajtrgo gnoja,  o prevoznosti: s pogledom oceni  kolesa “našega” vozila in z nasmehom reče Bo šlo, ja.  Začne se obetavno z asfaltom, ki po zadnji hiši poneha ob začudenem pogledu stanovalke na dvorišču, ko se zaženeva naprej v goščo. Ni da bi govoril, da z običajnim avtom ne prideš skoz. Pretežni del poti je normalen, le grmovje tišči vanjo. In tako prideva do gradu odzadej in lepo okoli njega, kot v reklami za kak avto do zaklenjene kovinske ograje, ki preprečuje navadnikom, da bi z avtom ob gradu počeli kar zganjava midva. Ob kovinski ograji je živa meja, tako da se pojavi varianta it skozi (manj bi obdrsala avto, kot če greva nazaj). Nazadnje le najdeva obvoz okoli gradu. Pika.