120222 Podjelje P670 14:17:03

Prvi pokliče danes Erzo – kam? Na Primorskem modro in vijolično  močna burja, na SZ pa ne preveč močan V in lepo sončno:  torej SZ Slovenije. Omenim Šijo, Vogel, Vogar… se slišimo. Potem pokliče Boris:  če ni boljše ideje – Krvavec ali Gozd, skratka Gorenjska. Seveda se Erzo spomni še dodatka: Podjelje in smo zmenjeni. Ker gremo zgodaj, spet pol dneva dopusta (kakor za koga…).

Ob 12.20 me poberejo Špela in Boris z Erzom (za Mega je prezgodaj, Mateja bi tudi kasneje, okoli 14.30) na britofu v Šmartnem in gas do Bohinjske Bistrice. Malo pred njo na zgornje polje do Bohinjske Češnjice in gor v strmino do Podjelja. Pustimo avto pri najvišji kmetiji (tu srečamo padalca – Anžeta, ki se ravno baše iz avta) in skupaj zagazimo proti plundrastim travnikom kakšnih 50vm gor. Špela se tudi lomi z nami po spolzkih strminah. Končno smo na startu, totalno prešvicani in še tu nam sonce tolče v glavo (je pa lepo).

Postavimo na mokrem snegu. Vetra je komaj kaj in občasno pihne lepo gor. Potegnem prvi in odletim. Sicer drži, ampak dviguje pa ne. Ker sem res lepo visoko, se mi zdi, da bo desno ob pobočjih mogoče kaj termike in se usmerim tja. Res drži, občasno tudi malo piskne (pozitivna nulca), ampak generalno gre počasi dol. Nad Srednjo vasjo sem še dovolj visoko, da grem naprej proti  vasi Studor, kjer iščem pristanek. Travnikov je polno, eni bolj zasneženi, drugi pa že skoraj kopni. Vzdolž glavne ceste so kandelabri in drati , tako da izberem dolg travnik desno od ceste. Lepo počasi pristajam in vozim direkt proti soncu in se kar vse blešči od lepote in beline snega in čistega neba.

Ko sem tik nad tlemi (2-3m), se nenadoma pojavijo pred in nad  menoj drati (odcep trofazne el.napeljave za vas Studor, kasneje vidim tudi kandelabre, ki so postavljeni počez in ne spadajo k onim ki gredo ob glavni cesti…). Zategnem komande več kot do konca in me spusti na tla skoraj na mestu. Čofnem na lepo, že kopno travo, ki pa ni trava, ampak močvirje stopljenega snega in blata – prava čofodra. Kupola še zaniha naprej in se  obesi delno čez drate. Sem totalno blaten skupaj s sedežem in se zahvalim sončku in vetru v zraku, ki sta med letom posušila padalo… Do gležnjev stojim v čofodri in rahlo potegnem najprej tisti del kupole, ki je ves na moji strani. Lepo potegne glavnino preostalega del kupole nazaj čez, dokler ne pride do štrikcev, ki se pa rahlo zataknejo in ko jih bolj močno potegnem, zašmelca in se malo pokadi tam zgoraj… in vse skupaj pade v čofodro (najbrž je vas Studor ostala brez elektrike…).

Zoranov filmček

Zoranov let

Hitro naberem padalo in ga odnesem na drugi del travnika (predno kdo pride…), ki je še delno zasnežen (plundra). Takrat pokliče Erzo, da sta z Borisom pristala skoraj v Bohinjski Bistrici, da se logistika odvija in da bodo kmalu pri meni. Ko pospravljam, opazujem morebitne poškodbe in najdem cca 5×5 cm zašmelcano luknjo na na zgornji strani, pri celicah na,vrhu padala. Grem do ceste in takoj mi ustavita domačina, ki me zapeljeta do apartmajev Triglav pred Staro Fužino, kjer že čaka ostala trojica.

Borisove slikce: http://xcglobe.com/olc/index.php/forum/gallery/796176

1 comment

  1. Super, da je bil razplet tak kot je bil, obesit se na kable za štrom je lahko precejšnja štala in mislim da je bla odločitev potegnit komande v poden tolk nizko nad tlemi edina prava. Ravno zadnjič sva z Matejo debatirala o tem, kako je treba gledat kandelabre, ker se kablov iz zraka ne vidi. Srečno dalje. 🙂

    Zlo prisrčna interpretacija dejstev: “se nenadoma pojavijo pred in nad menoj drati”. 😀

Leave a Reply