120301 Lijak-Vipava P681 14:14:12

Boris pokliče prvi in navija za Krvavec. Mene preveč ne mika (rahla inverzija pa napovedan SZ), bi šel rajši na toplo na Primorsko. Mega zobar (kao pride kasneje), Erzo niha med Krvavcem in Lijakom, na koncu ga informacije o kristalno čisti Vipavski dolini brez inverzije obrnejo na Lijak (kar pa tudi meni paše). Erzo prtisne za takojšnji odhod (zbor ob 11h pri Tarasu), tako da komaj še uspem povedati v službi, da nastopam dopust in Vrhnika. V Erzov avto se pridruži se Bojan Gaberšek iz SG (ki leti občasno z Lijaka kar domov v SG, npr. lani konc marca 🙂 ). Na Logatcu poberemo še Borisa, ki si premisli zadnji trenutek in gre z nami.

Na Lijaku kar na start in tu je že gužva, predvsem Čehov. Erzo in Bojan odletita, malo za njima pa še Boris in jaz. Najprej potonem precej pod štart, pa se poberem levo in navijem nad, se izogibam Čehov,ki jih je povsod dovolj,  potem pa malo nad grebenom skoraj do Zmajarske. Drugi so v glavnem višji, meni pa kar ne rata.

Pri Zmajarski končno najdem lepo dviganje do 1100 in šibam naprej v zame neznan svet proti Kuclju. Vozim ob pobočju dole gore, vsake toliko časa malo zavrtim in naberem. Občasno je kar močno, večina ostalih je visoko zgoraj na 1300-1500, jaz pa kar ves čas drajsam ob skalah med 1000 in 1100. Končno se ob skalah potegnem na Malo goro in dobim lepo dviganje do 1500. Potem pa direkt čez na Hubelj, kamor pridem kar visoko, na 1050m. Priklopim in naberem na 1300 in ves čas visoko nad grebenom (nad planoto) do Podrte gore. Tu pa naenkrat zgubim do 900, tako da skoraj pohodim vrh in se potem spet poberem do 1150 in naciljam Plaz nad Vipavo. En padalec leti desno pod mano kakšnih 100-150 m in se počutim bogato visoko (čeprav so kakšni trije tudi v višavah nad mano). Vendar me močno požira, medtem ko je oni pod mano kar skoz na “isti” višini in precej hitrejši. Nad Vipavo pridem na 570m, medtem ko je oni že kakšnih 50m nad mano in ga kar dvigne čez Plaz in odšiba naprej. Ob pobočju me je začelo rahlo dvigovati, še malo zavrtim in naprej proti Gradiški, v prepričanju, da bo tako rahlo dvigovanje ostalo in bom nabral do grebena (potem pa že od predvčerajšnjim “znam” tam lepo nabrati). V resnici pa potonem kot kamen in me zlije dol ob skale Gradiške ture, kjer opazujem plezalce in se čudim, kaj je zdaj to… Malo migam sem in tja – samo dol. Ko sem že nad šodri pod plezališči, odvijem ven v smeri travnikov proti strelišču in ko sem že skoraj nad njimi, nad ravnico, začutim dviganje, zavrtim in naberem skoraj 100m. Potem pa dol in na standarden travnik čez avtocesto.

 

Sličica

Zoranov filmček

 

Zoranov let

Sedaj se začne odisejada. Najprej kaže vse OK. Slišiva se z Borisom, ki pove, da je prvi let končal pri Čepovanu (upam, da bo to popisal) in bi še enkrat šel gor na start (torej ne bo šofer). Erzo je tudi že pristal malo dalje v Podnanosu in organizira prevoz s strani Kraševcev. Jaz se uležem na sonček in stoično začnem čakati. Po kakšni uri pove Erzo, da so Kraševci zakomplicirali in se nekaj pobirajo in vozijo okoli Vremščice, na koncu bo še njihov avto poln, skratka kaže da bom izvisel. Ker sonce gre počasi dol in postaja hladno, je to še dodaten argument za akcijo. Na cesto in štop. Prehodim skoraj do Vipave, ko mi končno ustavijo in me zategnejo do Anje. Tu hočem počakati, pa takoj nekdo ustavi za Lijak štopajočemu padalcu Tomažu, ki me povabi zraven in do Ajdovščine. Ko se postaviva ob avtocesto za naprej, pride Erzov sms, da bo nekdo od Čretnikovih pripeljal avto do Anje, kjer je Bojan. Odšantam nazaj skozi Ajdovščino do odcepa proti Vipavi in dobim štop do Anje. Tu končno najdem Bojana in skupaj čakava, dokler Erzo ne sporoči, da so imeli z njegovim avtom gumi defekt in bo “malo” še trajalo. Boris se javlja iz zraka in se vozi sem in tja do Nanosa in nazaj do Kovka in do Predmeje… Skratka ne namerava dol. Tako se midva z Bojanom usedeva v gostilno in zažreva, nabaviva še pico za lačnega Erza, ki v Podnanosu ne more dobiti niti skorjice kruha (samo pijača). Končno pride servisiran avto po kakšni dodatni uri. Pobereva Borisa, ki je pristal pri Zemonu, pa še Erza v Podnanosu in v trdi temi proti LJU.

Še Borisove fotke: http://xcglobe.com/olc/index.php/forum/gallery/800092

2 komentarja

  1. BEZGOVICA:

    Ko osvojimo .777 Vrh še piha (preveč), nakar je le treba do štarta (ogledanega lani iz zraka in sicer), saj gre sonce dol. Piha 4m/s in grem prvi čez drevje kar nizko, čeprav me v položnem pašniku dvigne prej, kot Zorana in Borisa, ki za mano še bolj hodita in slalomirata po/med grmovju/drevjem.

Leave a Reply