120412 Vremščica P714 16:45:30

 

Napoved za danes je bila bolj tako tako, ampak že zjutraj je Lju razsvetlilo sonce, ki je ves dopoldan ostalo. Nizko so se čez podile bazice iz smeri JZ, ampak kamere so kazale, da je tako lepo le od Lju severno. Na Primorskem je bilo vse v meglah in Mega je javil, da je tudi pri njih vreme kilavo (za letenje ni bil zainteresiran, ker ga je štihnilo v križu). Erzo je sicer javljal o sončku tudi na Vrhniki, vendar ni bil zainteresiran za kakšne starte S od Lju. Jaz sem se nekako odločil, da bi šel pogledati na Grmado (Šmarna gora), saj je bil veter idealne JZ smeri in v LJ izmerjen 3/7. Malo sem hecal Damjana, če bi šla, pa mu kljub poskusom reorganizacije svojih obveznosti ni uspelo preurediti.

Tako se odpeljem sam, čeprav je bilo že na obvoznici jasno, da piha vedno močneje. Ko že hočem zaviti v Šentviški predor, se slišiva z Erzom, ki postavi vse (hvala bogu) na glavo: na Vremščico, ker je idealno in super in sonček in bazice in sploh… Mega je določen za šoferja (za to križ nima veze), tako da je tudi logistika rešena. Nadaljujem na Vrhniko, naložim Erza, na Logatcu Borisa, na Uncu šoferja Mega in gasa na Vremščico.

Na start pridivjamo hkrati s Kraševci – Gorazd in Marko. Piha malo manj kot v torek (torej borovcev ne krivi, ampak samo bučijo 🙂 )in začnemo postavljati. Marko nekako zmajuje, pa tudi Boris taktizira – računa na upad vetra kasneje. Gorazd in Erzo startata precej dinamično, jaz pa čakam, da bi malo jenjalo, ker pa noče, na koncu potegnem hrbtno kar trikrat (in me zavali po travniku), preden uspem. Lepo me dviguje, s tem, da grem v bližini hriba tudi malo nazaj ali največ 5 naprej, ko pa sem malo višje se le pomikam malo hitreje naprej. Malo zavrtim, naberem, pa spet pod bazo, kjer me lepo dviguje do 1200. Medtem Gorazd odpelje nekam na Kras, Erzo pa proti Nanosu. Ko sem mimo baze, mi Mega z zemlje svetuje, naj grem pod naslednjo bazo zunaj, vendar se ta raztopi, predno pridem do nje, tako, da potem samo še malo motovilim in se matram v območju letališča, potem pa počasi dol na pristanek.

Zoranov let

Ko malo telovadim in dvigujem, je Mega že pri meni, Boris pa ravno v zrak, malo nabere in odvije v smeri Vipavske za Erzom. Ko pospravim, greva iskat Borisa, ki je scuril v Dolenji vasi blizu Senožeč. Ko naloživa Borisa in se zapeljemo proti Razdrtemu čakat na Erzovo javljanje, se ta javi s tal pri naselju Cesta pod Čavnom in gasa v Vipavsko.

Leave a Reply