Kličem Mega, ki je ravno govoril s Tomom Pavličem in kaže, da je na Obali podobno kot včeraj. Manci je že malo pozno in se odloči, da ne, Erzo ima 3 ure vmesnega časa med d.o., Damjan pa je tudi za izlet na Obalo. Darinka vzame Damjanov avto, midva pa se odpeljeva na Vrhniko po Erza in nato še na Unec po Mega. Vmes poročava o dopoldanski dogodivščini.

Tom počaka na pristanku v Ospu, kjer se zbaše k nam. Gor in na vrh Gabra. Postavimo. Veter je dosti šibkejši kot včeraj, je pa malo lepše. Prvi starta Mega, za njim Tom, pa Erzo. Potegnem jaz, pa mi zavrti padalo in podre na tla in spet me Damjan reši, ko mi ga pomaga ponovno postaviti. Vmes Erzo pridrajsa mimo tik pred najinimi očmi ob pobočju v najini višini.

V drugo gre bolje in odletim, Damjan pa takoj za mano. Mega pove, da nad steno kar drži in drug za drugim se čez avtocesto usmerimo tja. Erzo in Mega veselo vrtita kakšnih 50m nad robom stene, Tom je šel še malo naprej ob pobočju, jaz pa sem malo niže, tik nad robom stene. Čeprav se matram in vijugam sem in tja, ne morem nabrati, mi pa kar lepo drži, tako da res zelo počasi zgubljam. Zapeljem se globoko v luknjo, ampak preveč ob steno pa si vseeno ne upam, pa še izogibati se moramo eden drugemu (Damjan, Tom) tisti, ki smo približno na isti višini. Najhitreje zgublja Damjan in po dobrih 10 min. pristane. Jaz še malo opazujem plezalce po stenah (danes jih je občutno več kot včeraj) in na pristanek (na isti travnik na začetku vasi kot včeraj).

Zoranov filmček

Ko pospravljam, pristaneta še Tom in Erzo in končno (z ušesi 🙂 ) še Mega.

Erzo je še vedno ves navdušen nad svojo novo jadrilico, jaz pa vmes navdušujem nad obiskom Slavnika (mogoče bo danes bolje). Tom nas vse kot sardine naloži v svoj avto in odpelje gor na Gaber.

Nadaljujemo z ogledno turo Slavnika in ga prečimo po dolgem tako kot včeraj. In danes je gori še močneje kot včeraj, tako da tudi danes ne bo letenja. Na Uncu odložimo Mega in razlaz na Vrhniki (tudi danes brez kremšnit, zato pa smo vmes poskusili čudovit Erzov jabolčni štrudel 🙂 ).