Se včeraj pogovarjam na pikniku z mlado mamico, kako bi z veseljem šla kam na izlet, namesto da vsak dan poriva voziček v bližnji okolici doma in mi bolj za šalo (?) reče, naj jo povabim zraven, ko grem leteti (da bo z veseljem peljala avto dol od koder koli že…). Pa jo takoj zjutraj pokličem, da greva danes na Krvavec in res je za 🙂 .
Mimogrede jo poberem z dojenčico pri Vodicah, gasa na pristanek, da si ogleda, kam mora pripeljati avto (in jaz kakšen veter je spodaj – ga ni, nula). Kratek kurs vožnje LC avtomatik in ga kar pelje gor do hotela (po vezah odprem rampo, ona pa vsa navdušena po šodru gasa do hotela). Tu skipava voziček, naloživa dojenčico in na teraso uživat razgled, kavico in malo klepeta. Baze so skoraj v nivoju hotela (na 1800), okoli se suka ena grda črna, ki zakriva sonce in bistveno zniža temperaturo (10st, kar je kar hladno glede na pretekle dni). Občasno se sonček le pokaže in nas vse pogreje. Obe z mamico uživata v svežem zraku, res jasnem razgledu (kristalno čisto po včerajšnjem deževju), saj sta prvič tukaj v nesmučarskem času (no, mala definitivno prvič 🙂 ).
Ko jih pa malo zazebe, zložimo vse v avto (voziček in dojenčico), jaz pa postavim Rooka pod ograjo proti Z (piha konstantno (4,5/6,6 Z, SZ), občasno malo močneje.
Čakam na bolj miren trenutek, ga na mestu dvignem in stopim v zrak, pomaham mamici in odletim. Napovedani S v višavah se kar čuti in meša s termiko, tako da je občasno kar živahno. Ni moj namen preveč nabirati (čeprav bi se dalo), saj sva zmenjena kmalu na pristanku. Odpeljem se proti Grajcu in krasno drži (nad Grajca pridem na 1400), potem pa drajsam levo desno. Vmes po postaji Erzo sprašuje, kakšen je bil veter napovedan in da je on nabral na Korenu 🙂
Po 3/4 ure opazim LC, ki se spušča proti pristanku, nakar se odpeljem na pristanek.
Tu tudi odgovorim na 10 klicev, ki so mi med letom brenčali med nogami 🙂 (predvsem koordinacija za popoldansko letenje…). Ko pospravljam sta že z LCjem pri meni. Gasa proti LJ in takoj naprej na Vrhniko na redni del letalnega dneva …