Med uživanjem na terasi dobivamo info, da je na Zavrhu super in odločamo se še za tja. Do Šmartnega si ne premislimo in z obemi avti do Škorpijona. Jaz vmes poberem Erza na njegovi njivi v Vrhniki in ga dostavim do avta.
Erzov let
Erzo ne gre še enkrat gor, zato sam presedem k Borisovim in gasa gor. Na startu komaj kaj pihne. Postaviva, najprej poskusi hrbtno Boris z Erzovega mesta, pa nima šans. Jaz potegnem naprej in moram še malo polaufati, ko pa sem v zraku, kar potonem dol. Grem malo ven in takoj na levo, pa me sonce, ki je nizko nad obzorjem, zelo neprijetno moti… S 45 me odnese mimo slemena in gre samo dol. 123 sem pri Škorpijonu in ker vidim, da ni šans, da bi me še kaj dvignilo, se odpeljem nad pristanek in v močnem vetru scurim po šestih minutah…
Zoranov let
Boris se še z večjo hitrostjo odpelje naprej in dol proti Bistri…