Erzo pokliče ob 9h, ves naspidiran, da se gre ob 10h na Lijak – smer Kras (in naprej Istra ali Dalmacija …. :-), je včeraj Ščuka letu…). Meni je prehitro, pa itak nimam kaj iskati na takih projektih, tako da samo zaželim uspešen let (in je tudi bil). Mega planira šele po četrti, jaz pa se že ob 12h ves tresem. Pokličem še Deluxa, ki se ne javi, potem pa sam proti Krvavcu.
Na pristanku nekaj avtov in nikogar. Na Zgornjo poseko. Plan je takšen: če se bo dalo pobrati in kam odleteti, OK. Če bom scuril, pa bom vsaj hitro pri avtu in grem potem odhodit na Kamniški vrh (vidim Čibeja, ko zadnje dni vsak dan drajsa po pol ure okoli Kamniškega vrha…). V zraku sta dva, ki se najprej matrata potem pa zadaj, nad Jezerci, nabereta (Micko in Guido) in na startu še eden, ki se mu vse zapleta (kot meni 🙂 ).
Postavim in pomagam, možakar odleti, pa ga kar nekam splakne, počakam, da piha lepo gor (3/5,1) in potegnem hrbtno. Ko pridem iz poseke samo nekaj rukerjev z leve in tudi jaz začnem curiti proti Ambrožu, še niže proti Apnu, kjer imam samo še 1000 in že mislim, da bom moral na pristanek. Moj predhodnik je še niže, že na sprednjem robu. Pa končno najdem en lep steber, ki me najprej odpelje na 1600 bolj, na V robu še malo iščem in potem nad Jezerci še do 1800. Rad bi 1900 za lep prehod čez (Megovo pravilo No.1 🙂 ), pa ne najdem več nič in se vseeno odpeljem proti Krvavcu čez graben. Tu samo močno spušča, nad žičnico sem že spet na 1400 in naprej proti Možjanci gre samo še dol. Moj predhodnik s starta mi je sledil v prejšnji super steber in se je rešil in je sedaj potegnil kar čez in priklopil Potoško zelo nizko, kar pa meni ni (nočem se spet drajsati tam po drevesih, rad bi enkrat bogato prišel čez…). Pa zavijem v širokem loku za Grajcem (ob Ambrožu kar splakuje dol) spet proti tistemu krasnemu stebru in ga iščem in iščem in najdem samo nekaj, kar me reši pred curažo (sem že na 800, pa naberem do 1200), tako da se premaknem nad Grajca in tam najdem močan steber spet do 1300. Vadim pobiranje v ozkih stebrih nekajkrat ponovim vajo, ampak čez 1200 ne pridem več in počasi imam zadosti in se po točno 2h pripeljem na pristanek.
Tu je že množica (Sandi s tečajniki), pa Frenk in Štusej, ki je ravno prišel in me zapelje gor po avto. Malo me še matra, da bi šel še enkrat, pa mi je prepozno. Evo in tako spet nič s planom…
Na poti domov pokliče Erzo, ki je ravnokar pristal;