Manca zjutraj pošlje provokativen SMS: če sem že doma, če se že tresem in da bo dons treba nekam it… Pa da noče se it dol metat, ali parawaitinga… Jaz pa ves teden brez letenja in se s prvim delom popolnoma strinjam, ampak zadovoljen sem že, samo da pridem v luft, sploh nimam tako ostrih zahtev :-). Mega se ne javlja, Erzo ni preveč za, mogoče kasneje. Zavrh.
Z Manco startava ob 14h iz LJU, na pumpi v Borovnici presedem k njej in gasa na vrh. Na poti na start ugodno piha, na startu enakomeren V 3,5/4,5. Ko začneva postavljati, se sunki pojačajo, vmesna obdobja umirjenosti pa daljšajo (3,6/6,4). Malo modrujeva, je popolnoma mrčasto, slaba vidljivost, nobene termike.
Manca mi pomaga postaviti in ko potegnem, odletim popolnoma mirno v lepo dviganje, ki me pred startom celo liftne nad start. Dviganje usahne, na desno se zdi da bo, pa ni. Na levo do slemena, malo zapiska, potem pa nič in počasi curim. Čeprav gre počasi dol, pa gre vztrajno, gor pa nič, tako da scurim k Škorpijonu.
Ko pospravljam, pride mimo Uki, ki mi dela družbo in mi pove, kako je bilo z letenjem na njegovem dopustu (od Ohrida do Krka). Ko pospravim, me odpelje do pumpe. Na startu (kjer je pojačalo), se čakajoči Manci pridružita Mega in Erzo in nato drug za drugim startajo (Erzo, pa Manca in nekaj za njima še Mega). Erzo preklinja, da nič ne drži in že se veselim, da bo scuril (:-) ), Manca tone proti Škorpijonu, Mega pa je malo za njo. Erzo nekako noče scuriti in se odpelje proti Bistri (kjer bo zagotovo scuril…), Manca pristane skupaj s svojo gosenico (je imela tandem 🙂 ), Mega takoj za njo. Ko pospravljata, Erzo javi, da je pristal na fuzbal placu in najprej se mi zdi, da se zafrkava. No, pa track pokaže, da je res…
Ko Manca in Mega pospravita, ju zapeljem gor po avto in potem še malo druženja pri Škorpijonu… Erzo pa do Vrhnike ! Ne morš verjet ! Pa nič ni držalo…