Danes enaki pogoji kot včeraj (V, z višino močnejši). Erzo pokliče okoli 13h in ugotoviva, da (glede na trenutno vremensko situacijo, napoved in Erzov ne prevelik letalski elan…) ni drugega realnega cilja kot Zavrh. 15.10 šoder, pride še Emil, Slavko Kolar, Mega danes ne.
Ob dogovorjeni uri na šodru tudi Mirko, ki naloži Erza in Slavka, jaz pa Emila, do Škorpijona po Manco in gasa na vrh. Ko parkiramo pri sitnem kmetu, rahlo piha in Mirko že nekaj jamra, da bo močno. Na štaru enako kot včeraj, se pa vidi, da piha malo bolj z desne (občasno že skoraj JV) in da rob poseke malo zaslanja realen veter. Erzo in Emil tekmujeta, kdo bo prej postavil, vsi smo že malo nervozni in da se ne bi negativna energija preveč razrasla, postavim takoj, ko Emil odleti. Erzo odleti takoj za njim in pri izhodu obrne v desno proti vetru in je skoraj na mestu in začne nabirati.
Jaz startam naprej in tudi pri izhodu proti vetru v desno in me začne lepo dvigovati in hitro naberem skoraj do 1100 in sem kar najvišji. Erzo Mirku odsvetuje, Manca in Slavko pa tudi cincata. Emil in Erzo že šibata po grebenu (nabirat kilometre), mene tu okoli starta lepo drži, ko pa zapeljem po grebenu, začnem zgubljati. Pri Lipovcu dobim še enkrat lepo dviganje in se držim bolj zunaj. Preveč nazaj si ne upam zaradi močnega V, močno dviganje pa me tudi malo ustraši, ker favšljivi Erzovi izjavi Emilu , češ glej, kako je Zoran visoko, sledi Ukijeva izjava po postaji, da ni čudno, ko pa imam nakovalo pred sabo! Gledam okoli, kje je to nakovalo (vidim nič preveč strašljivega ?!) ampak takrat padem ven iz dviganja pri slabih 1000 in potem samo še zgubljam. Medtem, ko se Erzo in Emil vozikata sem in tja, ko starta še Uki (ki je medtem prišel na start, Mirko pa odšel domov) in lepo nabira pri anteni, jaz samo še tonem in se grebem ob pobočju pod Lipovcem za vsak izgubljeni meter in po dobre pol ure scurim pri Škorpijonu.
Zoranov let
Erzo se odpelje na Vrhniko na fuzbal plac.
Erzov let
Emil pristane pri meni, ravno ko pospravim (po tretji furi sem in tja),
Emilov let
Uki pa je scuril za Borovnico.
Urošev let
Manca spodbudi Slavka, da končno starta, sama pa odpelje moj avto dol. Z Emilom jo počakava pri Škorpijonu in potem še malo druženja ob pivu, radlerju in zvitem čiku :-).
Damjan pa se nič ne javi in sam curi pod Ambrožem (namesto, da bi skupaj z nami :-)…)
Damjanov samotarski let