Danes je popoldne sestanek na TNP o problemu letenja v TNP in ker bi rad še prej letel, je izbira Gorenjska. Ker moram pobrati Šubica v Kranju, ostane edina izbira Gozd, kjer pa tudi že nisem bil celo večnost. Erza povabim zraven, saj je danes odločen za let po nekajdnevnem premoru in seveda rabi poznan in prijazen start. Pa ga ne premami (ne bi se šel sam dol metat…) in se raje odloči z Deluxom za Kovk…

Tako sem v Seničnem na pristanku popolnoma sam. Šibam gor, z upanjem, da bom potem že ujel kakšnega zgodnjega popoldanskega padalca, ki me bo spravil do avta. Na startu pozdravim Jureta, ki se tudi spravlja v zrak. Malo sicer meša, ampak časa za čakat na boljše čase nimam in hitro postavim in lepo hrbtno potegnem. Ko se obrnem, imam na levi rahlo kravatico, jo z nekaj potegi komande rešim s padalom nad sabo (pravi profi :-)…) in potem odletim. Takoj ko pridem iz poseke, malo poruka z leve in čeprav se matram in iščem, so sami mehurčki, tako da kar tonem. Ko že mislim, da bom scuril, le najdem bolj trajno dviganje in naberem do 1000. Jure starta in takoj lepo pobere nad start (se vidi, da je tu doma) in se odpelje tja nekam proti V. Jaz pa ostanem okoli starta in potem slabo uro gore dole in sem in tja. Pa je treba kar delat in sploh ni nobeno peglanje… Ves čas opazujem pristanek in ni videti nobenih potencialnih prevoznikov. Ko se mi zdi, da bo lahko problem s časom (na Bled na sestanek ne bi rad zamudil), se zapeljem na pristanek in hitro pospravim.

Še vedno nikjer nobenega, zato skrijem padalo in odšibam proti Seničnem. Po cesti pripelje avto, ki ga takoj napadem. Čeprav nerad, me zapelje gor in vse se izide…