Sluzasto še naprej. Po dolinah, v sredini in v višavah megla. Manca je vseeno za, jaz tudi, Erzo pa provokativno pokliče, kaj se planira, potem je pa presenečen, ko izčrpno analizirava kje bo bolje…

Opoldne začne v Ljubljani presevati sonce in ob 14h se dobimo na britofu. Mega ne more (edini, ki stoji realno na tleh), Delux nit ne piše, nit se javlja. Ker na  Primorskem  kaže na dež in piha močan J, JZ (Kovk J 8,5/11,5), je Strmca (kjer čutim neke neizpolnjene dolžnosti) torej neuporabna (tako Manca, tako Erzo…) in edina izbira je Gorenjska (kjer pa čuti Erzo neke neizpolnjene dolžnosti… no jaz tudi…), kjer bo baje manj vetra. Ambrož je še v oblakih, zato Gozd (no v resnici ciljava na Zalog, samo Manca to še ne ve 🙂 ).

Gozd v grdih, črnih oblakih, najbrž že dežuje. Torej Zalog, ki je nižji, pa tam še ne dežuje. Parkiramo spet pri kmetu in z robo midva po travniku gor, Manca asistira. Piha lepo gor, malo z V (pihati bi moral J, JZ) in začneva postavljati.

Ko sva že pripravljena, pihne dol, čakava, piha dol, začne kapljati, piha dol, Manca si zvije že drugo cigareto, neha kapljati, piha dol, ležimo in čakamo in še vedno piha dol. Ko začne spet deževati, pospravimo, pa v avto, pa smer Ambrožar.

Baze (temačne in grozeče), so na višini hotela. Pri Ambrožarju piha močan V, ko stopimo iz avta. Postaja je tudi javljala V in ko provociram, naj jo Erzo preveri (ni Simobil 🙂 ), ta vrže v zrak šop trave in je preverjeno: še vedno V, ki občasno pihne že od zadaj. Proti Kranju siva zavesa dežja, jaz še malo kažem na travnato glavo pod Ambrožarjem, kjer bi bilo idealno za ta veter, pa se mi samo režita in me sploh ne jemljeta resno… Tako nam ostane edino še dilema med Jenkovo in Tonačem. Še tu se slabo odločimo in izberemo Tonača, ki ima kot edino uporabno sladico sirov zavitek, v minimalni dobavi. Na koncu še ErzOTA opeharijo za razliko med 5 in 10€. Ampak stik s padalom pa smo imeli, pa tud mi smo se fajn imeli :-)…