Danes se obeta krasen dan. Povsod je zjutraj še šajba in tudi meglice se že dopoldne redčijo. Žal pa napovedani ne preveč močen JZ ni tudi  v resnici. Na Krvavcu 8/12 SZ, na Kovku pa 6/8 J (idealno…). Mega danes ne more, mogoče pozno popoldne. Kliče neinformirani Luka Slak, da bi šel popoldne na en čudovit zimskopredvečerni let (tako kot lani ob tem času…), pa ga seznanim s stanjem… Tudi Mateja ima druge načrte in obveznosti (poleg službe). Ker se na Primorskem opazno slabša (čeprav zdajle zvečer OLC kaže, da je bila npr.Vremščica dobra izbira), se odločim za projekte.

Spet proti Žirem s ciljem Izgorje (tretji ogled 🙂 ). Med potjo pokličem Mirka, ki gravitira v to področje in je za akcijo. Ker je še v službi bo na pristanku šele po 15h. Jaz šibam skozi zimsko idilo direkt gor v vas in po bob stezi do končne kmetije. Malo poklepetam z mamco in na travnik. Tu ne piha napovedani JZ, ampak SZ, torej v desno ritnico in zato se hitro zbašem nazaj v avto in po drsalnici v dolino, kamor ravno prihaja Mirko.

Naprej do kmetije Jureč, tu poklepetava z gospodarico in pustiva moj avto in z Mirkovim pri gasilskem domu po spluženo zasneženi cesti gor v pobočje Brekovice. Ne uspeva speljati prve strmine tudi po nekaj poskusih, zato dol in ketne gor (v 5 min – bravo Mire) in potem se elegantno odpeljeva na vrh do kmetije Laznar. Tu malo tacava po globokem snegu in ugotavljava, da je veter po smeri OK (mogoče malo šibek). Malo cincam, Mire ne gre, ker bo potem problem priti po avto, potem pa se na hitro začnem pripravljati. Tangice, UTurn mi pomaga postaviti Mirko in potegnem.

Padalo gre lepo gor, vendar ga močno vleče v desno (v resnici piha delno z leve)  in gazim za njim in se odlepim iz snega, na pol preskočim škarpo nad cesto in podrajsam po njenem spodnjem robu in sem v luftu. Najprej pošteno potonem, potem pa se odpeljem ven in sem nad dolino. Zavijem v levo in v nasprotnem vetru (piha po dolini proti Žirem) pristanem točno pri mojem avtu pri Jureču.

Ko začnem pospravljati, je Mire že pri meni. Ponudim, da ga zapeljem gor in takoj je za. Pustim svoje padalo na snegu in gasa gor.

Ponoviva vajo, samo da sva zamenjena. Sedaj piha precej močneje in Mire elegantno odpelje v zrak, pa ga kljub temu začne požirati. Ko sem z avtom dol, že pospravlja (pristal je nekaj pred kmetijo). Ko pospraviva, je gazdarica pri naju in naju povabi notri na čaj. Pristaneva, saj bi se res prilegel in čez nekaj minut sva na toplem.

Vsa družina se zbere, gazdarica nareže pravkar doma spečeni kruh, ata Jureč nareže salame in sir, kumarice in … pojedina je nepopisno slastna. Potem pa klepetamo,… izkaže se, da so žlahta od Francija Revna, pa Miha Mlakarja, pa zadnjič je ata odpeljal gor Erza (po Izgorju,…), pa o kontrabandu… komaj se naju končno rešijo :-). Novnov !!!