Danes je napovedan krasen dan, brez prevelikega vetra. Kljub temu je zjutraj še kar konkretna burja na Kovku. Pa Erzo vseeno zorganizira jato za ob 10.30 ciljem Kovk. Mare familiarno na Lijak in ponuja eno prazno mesto v avtu.
Z Matejo šibava do Logatca, kjer vztrajava v njenem avtu (da bova neodvisna in bova lahko šla prej domov, če se bo zavleklo… 🙂 ), dokler ne pridejo z Vrhnike Lusja, Erzo in Mirko in z Unca Mega z Andrejem. Mega k nama in gasa od zadaj na Kovk.
Tu v snežni idili še malo čakamo – da pride Franci Reven (kot ekspert za Kovk). Še vedno piha rahla burja, ampak baje bo obrnila.
Odgazimo na start in začnemo pametovati. Po debeli uri začne burjo počasi premagovati termika. Mateja se rahlo distancira in spremlja po telefonu drugo furo Tine Maze, mi pa še kar pametujemo. Kljub toplemu sončku se počasi naveličam in začnem razgrinjati.
https://plus.google.com/photos/105472806995781682857/albums/5838220686707846209?authkey=CKLwp9vNh7qvXgOstali se tudi počasi premaknejo proti startni liniji, vendar pa čakajo na sondo. Raztegneta še Lusja in Mire. Čeprav Lusja poskuša odleteti, ji padalo nekajkrat sesuje, tako da prvi odletim jaz.
Na desno, nekaj živahnih rukerjev, ki me zadržijo malo pod grebenom, vendar do Podrte zgubim še nekaj metrov in potem se začnem boriti in vrteti na vsakem balončku in tik ob pobočju in malo stran in sem in tja in malo bolj zunaj in ko pride blizu Mirko, sva že oba zelo spodaj. Gledam, kje njemu kaj prime, pa grem tja, pa… ampak na koncu sem(sva) vedno nižje, medtem ko zgoraj ob grebenu prihajajo ostali. Namesto, da bi curili, kar vozijo nad grebenom in kot kaže, še brez pretiranega truda. Pa nimam časa preveč gledati, ker sem že zelo nizko in nebi rad gnezdil. Mire se preda in odpelje proti pristanku, jaz pa še kar drgnem in upam na ne vem kaj… Končno se moram predati in se odpeljem na pristanek tudi jaz, resnično slabe volje.
Res da sem bil v zraku več kot pol ure, ampak nad greben se pa nisem mogel spajsati, medtem ko vsi ostali, razen naju veselo vozijo sem in tja…
Pospraviva in greva do Anje in potem čakava in čakava…, da počasi prikapljajo ostali (Mateja, pa Andrej),
potem pa čez dolgo časa še Lusja
in kmali še Mega, ki je toplandal in pripeljal avto dol. Erzo je nekje pri Vipavi po svoje,
mi pa gor z Andrejem, da dostavi Lusji avto in naprej proti Logatcu in v Lj. Vsi ostali so zelo zadovoljni z današnjim letalnim dnevom (no, Mire tudi ni preveč …).