Presedem k Borisu in gasa (dobesedno 🙂 ) od zadaj na Kovk – in na start.
Tu sva najprej sama in se odločiva, da počakava (5,5/10,2 J), da se malo umiri, da bova uživala v večernem mirnem letenju :-). Kmalu pridejo Matevž Gradišek in kolega z dvema tandem klientoma, malo za njima pa še Ajdovci. Zadnji postanejo prvi, odletijo, potem pa tudi midva z Deluxom postaviva in odletiva (jaz tik za njim).
Proti Z gre počasi (meni 13-14 s slabim gasom), vsake toliko časa dvigne po liftu gor in tako počasi pririneva mimo Hublja. Od tu Boris ostaja lepo gori in še pridobiva, jaz pa počasi tonem in ko sem prenizko, raje obrnem in grem nazaj. Nazaj vozim bistveno hitreje, na Hublju spet naberem, potem malo gore dole do Podrte, kjer priklopim steber do 1200 in direkt čez dolino. Žal tonem z -1,1 do -1,7 (v primerjavi z včeraj, ko je bilo med -0,5 in -1,0 🙁 ) in pridem s 400 pod Plaz. Malo tu sicer popravim, vendar premalo in ko se zapeljem okoli vogala na skale, ne dobim več niti metra (za razliko od Borisa, ki malo kasneje iz iste situacije pripraska na greben in naprej do Hieronima :-)… ). Tako se pri Gradiški turi samo še odpeljem ven čez avtocesto in pristanem na svojem standardnem curaškem travniku (zasilno letališče Vipava).
Zoranov let
S štopom do Anje in tu do noči čakam na Borisa in Gradiška, ki naju reši s prevozom gor po avto…