Danes naj bi  bil še lep dan, ampak z močnim JZ- Z, z višino vedno močnejšim. Vendar se v LJ že zjutraj oblači. Z Manco gruntava kako in kam čim nižje in pade ideja Istra – in Kaštelir. Mega je za, Samsa tudi, Erzo nekaj cinca.

Ob 10h se dobiva z Manco na šodru, Erzo še vedno najbrž ne. Ko pa odhajava naprej, si premisli in predlaga majhno zakasnitev. Grem po njega domov in na pragu preberem pol cajtnga, da oni doma medtem pretakajo megabajte z diska. Mega Bajt tačas že čaka na Uncu in Samsa mu dela družbo.

Končno se Erzo, s slabo uro zamude, zloži v LCja, naloživa še Manco -> Unc -> KP -> Y -> se malo lovimo pred Kaštelirjem in pridemo na prazen start. Piha idealno in čudimo se, kako to, da smo sami. Hitro začnemo postavljati in drug za drugim odleti-jo…

Ker vztrajam na hrbtnem startu, mi v tretjem poskusu padalo tako sfedla, da se moram odpeti in sleči, da ga sploh lahko začnem razpletati (od vročine me skoraj fršlok). Kar nekaj časa se brez uspeha matram, medtem ko ostali lepo jadrajo nad startom. Prihajajo pa na start tudi lokalci. Mega pravi, da mi pride dol pomagat, pa ga prehiti Samsa, ki pristane.

In dva res lahko začneva bolj uspešno reševati štrike. Končno uspeva in se spet lahko naštimam. Medtem pristane Manca v dolini, Erzo in Mega na startu. Odletim in začnem jadrati. Čez nekaj časa pridem pod start in potem scurim na travnik v dolini blizu Mance.

Erzo pride po mene z LCjem in robo kar zbašem v avto, pobereva še Manco in spet na start. V drugo startam brez problemov skupaj z Erzom in Andrejem in še nekaj ostalimi. Ta let naberemo tudi najvišjo višino (jaz cca 450m), Erzo se odpelje nazaj v smeri Motovuna, Andrej toplanda in spet starta, jaz nekaj za njim.

Megu je za danes dovolj, Manca počiva in razmišlja o vadbi hrbtnega starta. Ponovno v luft, nekaj časa vrtiva z modrim Rookom, za katerega se ob naslednjem pristanku izkaže, da je Slavc Slak.

Spet pristanem na startu in še enkrat v zrak. Za mano tudi Manca. Ko imam dovolj, pristanem.

Popoldan se že obrača v večer. Hočem pospraviti, pa me Andrej opozori na preveč nazaj nagnjen sedež in s skupnimi močmi se lotimo štimanja. Res naredimo kar nekaj prilagoditev in potem me z Megom prepričata, da grem še enkrat v zrak in preverim, če je OK. Še enkrat startam, se pridružim Manci in skupaj se odpeljeva čez dolino do lokalnega mosta ob Mirni, kjer pristaneva.

Ko pospraviva, pomagava z navodili še Andreju in Megu, da prideta preko skoraj neprehodnih kolovozov do naju. Gor čez Srbane do Erza, ki je prištopal do sem in gasa nazaj v Slo.

Erzovi leti:

Erzov komentar leta: Jaz vzamem resno napoved tečaja štopanja po Istri, Saša pa se zajebava in kosi štart Motovuna, potem pa še leti kot prasec, namesto da bi štopal! Zamudili pol ure – ob 13 ko pridmo so bile ravno baze nad štartom. Vseeno zadovoljen, da sem priletel do Porte Portona.

Pa še Andrejevi leti:

Na poti nazaj zavijemo v Piran, da Erzo opravi svojo nalogo, mi pa medtem na zaključno druženje v čevapđinico, ki nudi tudi vegetarijanske variante, tako, da sta zadovoljena tudi Manca in Erzo, ki se nam kmalu pridruži…

Super dan z veliko letenja, smeha in dobre volje, kot si ga sploh nismo obetali :-)..