130520 Narcise na Vremščici

Samo, da se ve, da ta dan nismo lenarili. Manca je ob 13h frej in je že ves dopoldan planirala in koordinirala, da nekam gremo. Zahodnik sicer nažiga čez celo Slovenijo, ampak mi bomo že nekaj našli. Ker v JZ Sloveniji kaže manj zelenih črtic, se z Manco poenotiva, da je najbolje Vremščica (nižje je in bolj južno). Kaj drugega se nihče ne spomni (mogoče bi bila Brestovica  ali Socerb bolj verjetna…). Mega  je za druženje, Erzu sicer ni verjetno, ampak če bi jata kaj odletela in njega ne bi bilo zraven, bi pa bilo hudo…

Tako ob 14h na Vrhniki Manca in Erzo naložita robo v LCja, na Uncu še Mega in gasa na Vremščico. Na spodnjem startu nažiga (izmerjeno 6/11), zato gremo na zgornjega. Tu je sprva malo manj (5/10) in upamo, da se bo mogoče kmalu malo umirilo. Pa se ne.

Razgrnemo šotorko in trojica se pripravi na kockanje. Jaz pa malo naokoli, da naberem šopek narcis, ki so v polnem razcvetu po idiličnih travnikih vsenaokoli. Tu zadaj za grebenom je prav prijetno, sonček toplo greje, kičasto (kot pravi Manca). Uspem nabrati le majhen šopek, ker me trojica neprestano nadleguje, da se moram pridružiti hudičevi igri. Torej se pridružim. Manca (ob Erzovi pomoči) ponovno razloži pravila (sigurno spet malo prikrojena, kdo bi vedel…)  in potem se strastno vržemo v igro. Vsake toliko prverimo veter, pa ni nič bolje (še močneje je: 7/13).

Tako zavrtimo nekaj iger in se po dveh urah in pol bivakiranja in piknikiranja in nabiranja rožic naveličamo čakanja (pravzaprav se precej pooblači in pade celo nekaj kapelj in postane bolj hladno). Ko se na videz malo zboljša, si umislim še, da malo manj piha (merilec tega sicer preveč ne potrjuje…) in se odločim poskusiti z malim padalom. Postavim Nuptseja, nataknem tangice in tazaresno čelado ob vsesplošnem neodobravanju izbire varnostne opreme…

Trojica mi drži padalo, da mi ga ne odnese in mene z njim.  In potem stojimo nekaj časa ob lepem zidku in modrujemo (pravzaprav je vse usmerjeno v to, da ne bi poskusil startati…). Nad nami je črna baza, ki gre počasi čez (samo to še počakam, ker sigurno zunaj zauga gor kot noro…). Za trenutek pride sicer sonček, ampak veter občutno pojača in potem pride še naslednja črna baza in veter sploh noče vsaj malo pasti in me kar ruka v hrbet, da komaj stojim in mam dovolj in naberem in gremo za hrib pospravit.

Ko je vsa roba v avtu gremo še na krajši fakultativni izlet z LCjem proti vrhu Vremščice po kolovozu=planinski poti in opazujemo, kje bi se dalo kaj startati. Ko imamo vetra in razgledov in lepot zadosti, se obrnemo in odbrnimo nazaj (še dobro, da je delavnik, sicer bi nas planinci pobili, tako pa smo sami na širnih poljanah…), spet na cesto in dol in Unc in Vrhnika in razlaz.

Nekje v tem času Juvan odleti z Buzeta preko krajev, kjer smo bili, do Vrhnike… Ne moreš, da verjameš !! :-)…

Juvanov let...

Juvanov let…

 

Leave a Reply