Svojo Skodelico kave si kar vzamem sabo in Uki že polaga ovinke proti startu. Med pešačenjem na start ugotavljamo, da ni videti nekega vetra in na startu ga tudi res ni. Postavimo v popolnem brezveterju (vendar z obilico večernega sončka).
Prvi potegne naprej Erzo in skoraj lepo dvigne padalo, pa mu ni čisto ok in prekine. Potem odlaufa naprej Uki in ZELO atraktivno spelje nekje pod robom… Erzo še enkrat ponovi tek naprej s svoje standardne pozicije, pa padalo samo malo povleče za sabo. Potem potegnem (naprej) jaz in ga lepo dvignem (no, lepo prosim, a se da al ne – profesor) in odletim in samo tonem na levo ob pobočju do Škorpijona. Poiščem majhen pokošen travnik nekoliko naprej od uradnega pristanka in pristanem.
Zoranov drugi let
In udobno in elegantno pospravim. Uki pokliče, da z Erzom že čakata na drugi strani Borovnice.
Erzov drugi let
K Škorpijonu odpešačim po Erzovo enoprostorsko limuzino in po njiju. Ukija odloživa doma, da se lahko posveti nujnim družinskim obveznostim, midva pa gor po njegov avto in prazno Skodelico kave od Škorpijona…