Danes je napovedano slabo vreme, Manca čez teden zbira potrebo (letalno), tako da je danes pripravljena izkoristiti vsako možnost. Že pred 8h me pokliče, da se dež bliža in da je treba čimprej izkoristiti, kar se da. Na pol se raztegnem, potem pa sem že v odhajanju. Gorenjska v oblakih, veter kakor kje. Mateja ne gre v neznano, z Manco planirava Strmco (ali Grmado).

Lusja se pridruži ob 9.30 na Železniški postaji v LCja, Erzo ima obveznosti (vsaj ob klicu jih je še imel) in gasa pod Grmado, kamor pridemo skupaj z Megom. Še on se naloži z robo in na Strmco.

Piha od zadaj. Naslednja misel Kovk. Na Kovku je ZPLS day, veter je OK, ampak že dežuje in so udeleženci v glavnem na piru.

Naprej na Grmado. Piha od zadaj. Manca se spomni in pokliče Slivnico, kjer je idealno (4/6,5 JZ). Tudi preveč deževno ne zgleda z Grmade, zato obrat in gasa dol in do pumpe v Cerknici. Odložimo Megov avto in gasa gor. Med našim popotovanjem je vsake četrt ure klical Erzo, ki ne bi mogel preboleti, da bi odleteli, on pa ne. In je pozabil na obveznosti, zorganiziral Deluxa in Mireta in že ždi(jo ?) na Ulovki.

Na Slivnici je pošteno hladno. Na startu piha. Kar močno (postaja 6,5/9 JZ). Malo mečkamo, potem Mega pritisne zeleno luč, gremo v avto po robo in nazaj. Med šavjem prvi postavi Mega, Manca je tudi preveč potrebna, da bi zdržala ob zadrgnjenem rukzaku, midva z Lusjo malo cincava (no cincam jaz, Lusja pa bi šla zadnja – meni v podporo).

Veter se umiri na 6/7, Mega z malim popravljanjem odleti dvigajoče v zrak. Zgleda močno, ampak je laminarno in leze naprej, tako da po postaji javi, da ni “nič posebnega”.

Manca potegne hrbtno in s popravljanjem starta odleti podobno dvigajoče.

Potem sem pripravljen že jaz. Prvič potegnem, da bi naredil zidek, pa dobim padalo kar gor in hočem odleteti, pa mi ga podre. Lusja prijazno postavi še enkrat in v drugo skoči gor in me dvigne s tal, še predno se obrnem. Zanaša me malo v levo (gledam gor v pobočje), Lusja me že vidi na bližnjem grmu, ampak se obrnem in čez grm odletim v dvigovanje. Okoli starta res dinamika drži in naberem malo čez štart, jadram sem in tja, dokler ne vidim, da se Lusja tudi pripravlja, potem pa se usmerim ob pobočju proti pumpi. Naprej gre počasi (občasno 5), vendar vedno hitreje, kolikor niže sem. Pristanem zraven Mance in Mega na travniku za pumpo.

Komentarji (2)

• 1.Andrej Erznožnik : od 42. do 58. minute je 16 minut letenja in ne 21 (Skupina za pravilno minutažno oceno curjenj) [05.10.2013 14:39]
• 2.Zoran Gaborovič : Ja, prav imaš, ne vem od kod je OLC naračunal 21. Se globoko opravičujem. Sem preveril dejansko sekundo starta in pristanka, brez postajanja na startu in pristanku in je tako, kot praviš. Še dobro, da imamo “Komisijo za pravilno minutažno oceno curjenj”, da ne bi telefonsko razširjali lažnih podatkov 🙂 [05.10.2013 16:29]

 

Med pospravljanjem pristane še Lusja.

Z Manco gor po avto, vmes razmišljava še o Strmci, ampak, ko smo spet vsi skupaj na poti skozi Unec, že kaplja, tako da pristanemo v Portusu. Vsi zadovoljni, ker smo leteli. Tudi Manca je delno potešena.

Erzo pa javi, da so tudi oni (?) leteli :-). Kasneje zvemo, da je bil na Ulovki sam 🙂

Erzov komentar leta: ob naporih, ki jih jata vlaga v sobotno letenje že od zgodnjega dopoldeva (na Strmci in Grmadi nič, zdaj gredo še na Slivnico; na Kovku že dež), v moji nemirni dušici ob obveznostih (kakor bi zapisal Gabi), dozoreva spoznanje, da bo Ulovka še najboljša.