Še ne pospravim do konca, ko je Mega z LCjem že pri meni (je laufal dol z vrha… 🙂 ).
Ker je še svetlo, imam v mislih še griček Obroba pri Knežaku, kjer smo na upadanje vetra čakali zadnjič Mega, Erzo, Uki in jaz. Ostanem kar v tangicah.
Sonček že zaide, ko prideva pod griček. Piha od grička stran, torej narobe :-(. Gledava bližnji Tuščak, pa se spomniva, da naju bo vojska ustavila takoj po Baču. Prijazen lovec, ki ravno pride mimo, nama svetuje, naj greva nad Koritnice in tam na griček zadaj, kjer se bo dalo odleteti in bo šlo z LCjem prav na rob.
Hitro ga ubogava in gasa skozi Koritnice. Ko prideva na opisani kolovoz – vojska ! Obrneva in pozdraviva vojaškega mladeniča, ki razpihuje ogenj, da bi si spekel kakšen priboljšek… Jaz sem še vedno v tangicah, opremljen za takojšen start in me še malo mika, čeprav je že mrak.
Nazaj grede pod že omenjenim gričkom spet ustaviva in piha prav, oziroma ne piha… Hitro gor po gričku do počivališča od zadnjič. Mega postavi coto, jaz se vpnem in potegnem in … Mega me zaustavi, ker je v štrikcih polno suhega šavja. Postavi coto nazaj, očisti šavje in drugi dvig. Zdaj gre lepo gor, pa rahlo zagrabi in že skoraj drži, pa se prehitro vsedem, še korak polaufam, potem pa sem res v luftu…
Komaj malo nad tlemi (griček je res položen) oddrsim in potem me končno malo dvigne in lepo pristanem na travniku pri avtu.
Zoranov let
Novnovnov !! (če tej krtini sploh lahko rečemo start – no, ampak višji pa je, kot Ženček…). Vesel kot radio za današnji dan in hvala Megu za podporo :-).