131209 Vremščica P1077 14:43:54

Zjutraj prva pokliče Manca, ki je spet v starih tirnicah: ob 13h je frej. Kam bomo šli ? Mogoče Strmca ali Kovk? Še predno pregledam vremensko vetrovno slikovno gradivo, me prehiti Erzo z info, da bo najbolje na Vremščico, ker višje bo močno, S in V Slo pa itak (je že javil Ščuka…). OK, pa Vremščica. Slike povsod kažejo megličasto bledičaste tone, tako da nimam neke posebne želje kamorkoli drugam. Manca je za, Mega tudi in ob 14.30 je zbor na Vrhniki.

Enoprostorc (bivši avtobus 🙂 ) požre km do Unca, kjer se priloži Mega in do Divače, kjer na letališču naložimo še Petra. Gasa gor na spodnji start, ki je že rahlo temen in megličast in sluzast in predvsem mrzel. Piha primerno močno. Peter in Mega bi šla najprej raje na zgornji start, ampak ker LC danes počiva, bi bilo treba peš (7 min po mnenju Molčečega). To se seveda nobenemu ne da (pa saj Zoran ne more s tem težkim rukzakom peš gor…). pa začnemo postavljati.

Ščuka v luft, Zoran v luft, Erzo v luft. Potem pa še Manca in nazadnje Mega.

Drajsam levo in desno in samo tonem tik nad krošnjami. Peter je nad mano (ne vem, ali kaj nabere, predvsem pa tone dosti počasneje). Enako Erzo. Potem pa nimam več časa gledati drugih, ker pazim, da ne pojaham kakšne krošnje. Še malo upam in potem stopim na tla Na piki, ker sem prenizko, da bi odvil kamorkoli drugam.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo, Peter in Manca me preletijo do letališča.

131209 Erzo

Erzov let

Mega toplanda po nekaj minutah (dokler je še nad startom 🙂 ).

Ko pospravim, me čez nekaj minut pobere Mega na poti dol in do letališča, kjer se poslovimo s Petrom.

Ker je še zgodaj (15.30 – mrak še ni padel na zemljo…), nabijam, da gremo še na Strmco. Najprej me ne jemljejo resno, ampak svetloba (resda šibka), predvsem pa podatki s postaj, so dovolj velik argument, da Erzo v Postojni odvije zadaj na Strmco.

Že skoraj v mraku ugotovimo, da na startu piha malo preveč -… “me je kar vse minilo” (Erzo), jaz začnem poslušati in gledati:  “drevesa šumijo in klobasa je napeto vodoravna” (Zoran), Mega teče po robu gor “kar v redu je, se bo dalo…mogoče je malo pozno, pa bo treba samo naprej tiščat, pa nerodno je, če te v mraku še gor v bazo liftne, pa ne morš dol…”, pa smo zmenjeni in spet nazaj v toplem enoprostorcu.

Mega skipamo na Uncu, ostali pa se razložimo malo kasneje na Vrhniki…

Leave a Reply