Danes se v jato prijavi po dolgem času tudi Boris. Vseeno kam, da bomo le lepo leteli. Erza najprej Ščuka pali za Čaven, pa Erzo ni preveč odločen. Tudi mene preveč ne vleče, saj je na Kovku 8,5/13 burje. Sem bolj za kaj sigurnega – Krvavec. Tudi Erzo je za Krvavec in ko že skoraj startamo proti sicer ugodnemu vetru (0/1,2 SV na vrhu in 4/5,8 JZ na Ambrotu), na hitro pogledam še kamere in groza – pokrov med cca 1000-1200, močna inverzija s kristalnim nebom zgoraj, pa previsoko, da bi pristajali na Štefanji…

Takoj potrdimo Čaven, naročimo Božiča in Vrhnika (Erzo) / Logatec (Boris) / Col / Ajdovščina / Lokavec (parking). Na Kovku 8/11 SV in tudi na parkingu rahlo piha – smo že skoraj pred predajo… Mega danes ni mogel, Ščuka se je že odločil za Lijak…

Samo pride s kombijem in spodbudi, da gremo vseeno pogledat na start. Na startu pa presenečenje: krasen sonček in skoraj nulca (mogoče 1 m V). Takoj postavimo in drug za drugim odletimo: Boris, Erzo in jaz (Samo pa foto dokumentira starte 🙂  https://plus.google.com/photos/110246624960387637487/albums/5956234336147758161?banner=pwa ).

Po startu zavijem čez planoto v desno ob Čavnu za Erzom in Borisom. Sprva rahlo curim, potem pa mi nežno zapiska in začnem nabirati. Lepo vzdržujem višino in sem kmalu pri Erzu in Borisu, ki vrtita in nabirata za Kucljem pod vrhom Čavna. Boris nabere precej nad greben in se vrže čez proti Zmajarski, Erzo pa se ustavi in vrti in začne nabirati minute. Sam malo naberem, potem pa zapeljem okoli roba, kjer se pojavi kar nekaj padalcev, ki so prileteli z Lijaka, so pa precej niže. Boris vozi naprej, občasno zavrti in lepo nabere, jaz za njim nekaj nižje in tudi občasno zavrtim in dosti manj naberem. Tako se pripeljeva do Lijaka. Boris tu spet lepo nabere in se odpelje naprej na Danijela, spet nabere in nadaljuje proti Novi Gorici, kjer pristane na travniku v mestu.

Jaz tudi potegnem do Danijela, potem pa obrnem in pristanem pri Igyju.

Ko se že dela mrak, pristane kot zadnji še Erzo (in Ščuka pred njim),

Boris prištopa iz Gorice, potem pa se vsi naložimo k Samu, ki nas dostavi v Lokavec.

Erzov komentar leta: ni se šlo za km, pač pa za minute, zato se skoraj nisem premaknu s Čavna, misleč, da se tam naprej samo še curi ali pa vsaj bori proti temu, kar pa se je seveda dogajalo. Prav v začetku smo tvegali z izbiro štarta, saj je bilo na Kovku še zmeraj burje do 11m/s. Vsaj jaz pa sem verjel, da je ta burja le pritlehna. Z najboljšim prevozom, kar jih je med padalskimi prevozi – beri: z Božičem, smo se malo pozno zapeljali gor, kjer je pihalo max 1m/s od Kovka oziroma nič, tako, da sem se prvič pognal in stopil v zrak (!) v južni smeri.