Zjutraj ob 7h pogledam skozi okno in rosi in pogledam postaje in kamere in je vse v megli (res še v mraku) in se obrnem in zaspim naprej.

In zazvoni ob 8.30, da zamujava, da je Sv.Ana OK (pravi Jery). In zalaufam mašino in sem ob 10.15 v Podpeči. Tam res (še) ne rosi, je pa megleno, da se vrh ne vidi. Takoj gor z LC.

Cerkvico najdem kljub megli (saj je kolovoz do nje). Erzo bi, pa ni vetra. Oziroma je. Od zadaj. Resda rahel, ampak je od zadaj. Megla ni tako huda (pravi Erzo), čeprav se tud do prvih  smrek pod startom ne vidi. Vse sluzasto, ampak rosi (še) ne. Erzo odpre svojo malho. Pihne od zadaj malo močneje. Od zadaj (malo močneje) + megla (menda se prve smreke vidijo) + začne rosenje + mogoče je megla do tal = GREVA DOL.

Erzo se spomni, da je blizu pri Jezeru Sv.Lovrenc. Gasa tja. Zdaj že dežuje, ne samo rosi. Gasa gor do cerkve in roba ven (jaz seveda cota klasse).

Pod cerkvico postavi Erzo v mokroto (megle skoraj ni – je prenizko do polja…), zraven jaz. Erzo potegne in odlaufa po hribčku in laufa (XC3 je že nad njim) in se spotakne in naredi plavalnega = v ribo = pingviček = zaruži dol po travniku, da ga nese še deset metrov po mokri travi po trebuhu. Ker mi je spraznil mesto 🙂 , postavim bolj na njegovo in zalaufam in laufam in se odlepim in se odpeljem skoraj do drevesa nad poljem in odvijem in pristanem 🙂 .

Zmečem skup mokroto (še vedno dežuje) in odšetam gor. Erzo medtem raziskuje drugo stran hriba. Ko pridem gor, pride tudi on na to stran. Pa saj mu ni treba serije pa to… Povem mu, da bo sedaj probal s tangicami in naj gre po XC3. Pa pravi, da je padau preveč moker. Tud cota je mokra. Moram mu reči še dvakrat, potem pa se odloči za coto (ko je že tu) in se zbaše v tangice.Raztegnem coto (in je res tako mokra, da ne verjamem, da bo šla v zrak – sam ne povem, kaj si mislim). Pa Erzo potegne, jaz coto zadaj porinem v zrak, kolikor morem in gre gor na pol. In laufa in laufa in že skoraj upočasni, jaz pa vpijem: “Laufaj, kurba, laufaj, laufaj,….” in res da vse od sebe in je padalo gor (ne morem verjet, ker dežuje že kar lepo in se kar cedi od njega) in se odlepi in v širokem loku odleti do podna.

“Yess. Toooooo…” zavpijem in grem gor pod streho počakat Erza, da privleče mokroto gor.

Samo reinfuzo zbaševa v LCja in do Podpeči in na suho v bife na kavico… 🙂 .

Erzov komentar leta: 19. dan, goljufiva serija: Uro, po novem je to lahko kvečjemu telefon imam “navito” za ob 6h. Ko skozi strešno okno s pojsle zapazim mokroto zunaj, spim naprej. Naslednjič se po osmi zbudim že s slabo vestjo. Sva že na obratih in z Zoranom vsak s svoje strani (vsak skozi rosenje) žgeva do Podpeči in na Sv. Ano. Jerry prej poroča, da se hrib deloma vidi in ni popolnoma zamegljen. Ko prideva vsaj ne dežuje in rosi na štartu, zato pa je v megli in kar je še huje ne piha gor, raje odzadaj, sicer najmanj spodnjih 50m vidnih. In potem se spomnim tega, začne še deževati, a kaj bi to. Prav zdaj sušim oba padala, Zoranovo coto in moj xc3, s katerim ne uspem odletet, z njegovimi tangicami pač! Tangice so zakon! “Si bolj okreten.”