Ko se peljem nazaj proti LJU, gledam proti Gorenjski in vidim modro nebo, celo sonček po gričih. Kar ne morem zaviti na desno po obvoznici, ampak samo nadaljujem skozi predor. Bom šel posušiti padalo, če nič drugega…
V Vodicah ven in pod Ambrota. Na pristanku sonček, Ambrožar v sončku, Zgornja poseka v temni bazi. Na pristanku piha kar močan JV.
Ko sem pri Ambrožarju že ni več sončka, V piha še bolj z leve, kot spodaj, vendar precej šibko (kje je zdaj tisti 3/4,6 JV ??).
V tangicah raztegnem premočeno coto, da bi jo malo dvigoval. Pa ne gre: a) zato ker vetra ni dovolj b) ker je padalo tako mokro, da se samo zvleče po tleh in c) ker je toliko šavja, da imam po prvem poskusu dviga popolnoma zafecljane štrikce z omenjenim šavjem. Naslednje četrt ure čistim štrikce in ponovno raztegnem.
Potegnem v levo proti V in ga počasi spravim gor in ker je prešibko, da bi groundhandlal to mokro coto, kar odlaufam naprej in sem v zraku (se bo v zraku posušilo). Po 10 minutah pristanem.
Zoranovo sušenje cote
Padalo je precej manj mokro, ampak še vedno vlažno. Pospravim in ker sem sam, odpešačim do prve kmetije, kjer naprosim prijaznega domačina za prevoz gor 🙂