Zjutraj še slabo, pa se čez dopoldne popravlja. Burja. Erzo preventivno pokliče, da se ga spet loteva bolezen in da ni za nikamor. Tako šele konec dopoldneva opazim, da celo sonček posije. Na Gorenjskem lepše kot drugje, celo kakšen košček modrine. Na Krvavcu in Kriški SZ. Gozd pa J. Pa se kar odločim za Gozd.
Ob odhodu pokličem Damjana, pa nima časa.
Na pristanku, sploh pa zgoraj, več snega kot sem pričakoval. Na startu ni preveč zgaženo. Brezveterje.
V tangice, postavim coto po snegu (in hitro malo popivna) in preverim vse štrikce (nobenega vozla 🙂 ). Potegnem in zatacam v sneg in moram kar vleči, ker gre počasi gor in vleče v desno. Popravljam v levo in ko drži, odletim. Vidim, da je desna komanda zategnjena, čeprav jo čisto popustim. Kolikor gledam, nobenega vozla ne vidim, vendar mora biti nekje… Smer ves čas popravljam z levo komando, saj kar močno vleče v desno. Drži nič, bolj zunaj je občuten dolinc iz LJU. Malo zavjugam in pristanem v čmokastem snegu na uradnem pristanku.
Mlada družinica, ki ravno končuje sankanje me odpelje na Gozd po LCja. Letel sem :-).