Danes je S orkanski veter še močnejši kot včeraj (rdeči alarm, pa to…). Čez dan iščem luknjo z manj vetra, pa je ne najdem. Razmišljam še enkrat o Kaštelirju, pa tudi tam veter ni preveč taprav. Erzo pa se mi samo smeji …

Popoldan mi pride na misel Šentviški hrib, ki je pravi za ta veter (po smeri) in po napovedi naj bi zvečer veter malo upadel. Dogovorim se z Matejo in Lukom za večerni ogled.

Ob 18h ju poberem v Šentvidu (oblaki se redčijo in res manj piha 🙂 ) in Luka pokaže, kje lahko zapeljemo čez gmajno do konca “ceste” na polovici višine. Pešaka skozi gozd do vrha poseke. Oba z Lukom imava lahko opremo (jaz tangice+Nuptse).

Ko stopimo na poseko, oblaki spet zatesnjujejo nebo do konca, veter pa nabija s polno močjo… Kar nekaj časa čakamo in merimo. Ko Mateja nameri sunke čez 15m/s in začne kapljati, se počasi odpravimo nazaj do avta…

Smo pa bili vsaj na lepem (vetrovnem) sprehodu 🙂 …