Zjutraj naj bi bilo lepo, pozneje poslabšanje. Generalno SV (na Kovku 7/11 – tako me Primorska preveč ne vleče). Niham med Gorenjsko (H&F Potoška, Zaplata, Kamniški vrh…) in Lisco (Z 3/4,8 vse jutro in lepo sončno). Erzo pozno v dopoldan nedosegljiv, Mega v tujini, Uki samo lokalno, Manco Lisca ne zanima. Mirko se prijavi za kamorkoli 🙂 .
Končno se Erzo vrne v svet komunikacij in se odločimo za smer Lisca. Ko se združimo pri Rutarju cilj spremenimo v Kopitnik, kjer trenirajo pikaši in si zagotovimo zemeljsko podporo (na OLCju so že leti, ki kažejo, da pikaši celo jadrajo, namesto da bi samo pikirali 🙂 na piko). Med potjo se Erzo uskladi še s Frančekom (Unukom), da bo naš šofer in vodnik.
Pričaka nas v Rimskih toplicah na pristanku (pa še Piškova in… ). Na start zapeljemo še Alojza Tovornika. Više kot smo, bolj je črno in grdo in bližje dežju.
Na startu takoj postavimo, čeprav že piha rahlo od zadaj (JZ): Erzo, Tovornik, Mirko in jaz, vsak z malo več vetra v rit. Ko sem v zraku, takoj potonem in mi je kar neprijetno v grapi. Klobasa na izhodnem grebenu kaže vodoravno od starta ven (JZ !), mi smo pa na startu mislili, da vidimo kako kaže V. Čutim kaplje po padalu in začnem pristajati v precej razburkanem. Erzo (in Tovornik) sta že na tleh,
Erzov let
pristane še Mirko
Mirkov let
in jaz za njim s padalom na fižolovke 🙂 .
Zoranov let
Ob kapljanju pospravimo. Ko se spravimo v avto že dežuje.
Franček za naslednje 3 ure postane naš vodnik in gostitelj. V močnem dežju si ogledamo Jelenko, Konc (še neodleten) in Plazovje in potem še Frančekovo hišo (tu smo bili na suhem 🙂 ), kjer nas pošteno nahranijo in napojijo. Ko pospravimo vse, kar nam ponudijo, se poslovimo…