Ko sem bil včeraj za Storžičem, sem se kar navdušil nad okoljem, opazoval še možnosti za nove starte in potem doma na satelitskih posnetkih zaznal lepo lokacijo resnega samostojnega starta, ki pa ga še nihče od lokalcev ni odletel.

Ker so bile zjutraj objavljene podobne vremenske razmere (da o Z ne govorim), sem že zgodaj zdražil Erza (res se mi je zdelo lepo, da bi šla sem skupaj in odletela in bi tako tudi jaz enkrat vsaj malo povrnil Erzu za nešteto novih startov, ki mi jih je predstavil doslej… A sem bil dovolj cukrast ? 🙂 🙂 ).

Erzo je takoj za in ob 11h sva že na poti v Tržič vsak s svojim avtom. Najprej si ogledava pristanek za start Pr Tič (kar bi bilo na zadnjem mestu), potem pa skozi Lom do Slaparske vasi (tudi včerajšnja lokacija). Tam pustiva Erzov enoprostorec. Z LCjem gor mimo rampe in skozi goste smrekove gozdove po mestoma razjahani cesti  (ki je na enem odseku postala blaten kolovoz), do čudovite planine Javornik.

Parkirava LCja in s skepso ogledujeva kje je neviden in precej oddaljen pristanek… Piha prav, tako da vzameva robo (Erzo hribovsko, jaz Rooka s tangicami) in po travnatem pobočju proti vrhu Velike Javornika (Ženiklovec) 1715m. Čisto na vrhu se že zbirajo meglice, pa tudi piha malo postrani (J, pobočje obrnjeno proti Z), zato postaviva na 1660. Erzo je precej skeptičen glede doleta in razmišlja, da bi pristal kar spodaj na planini (in tako rešil še problem avta…).

Potegnem, ko vsaj rahlo pihne gor… Najprej kaže, da bom tudi sam težko zvozil do Slaparske vasi (in že gledam strme travnike pri Domu pod Storžičem…), potem pa kar drži in drži in drži in rahlo piskne vsake nekaj časa, tako da z veliko višino preletim prvi kritičen kucelj in speljem mimo Bele peči (1583m) praktično na višini grebena. V živo si ogledam svoj potencialni start na Planini zgornja Konjščica, mimo katerega se ravno peljem. Obrnem in gledam, kje je Erzo, pa ga nikjer ne vidim. Nadaljujem naprej nad Pavšlom, pa vse naprej do Tiča. V zraku je mirno, gledam dol na spodnji pristanek pred Dolžanovo sotesko in obrnem nazaj proti včerajšnjemu pristanku. Še vedno lepo drži, tako da po slabe pol ure pristanem na znanem travniku.

Pokličem Erza, kaj se dogaja. Seveda je imel Erzo prikrite namene 🙂 . Res je rešil avto,

vendar zato, da se sedaj pelje na Pavšel. Medtem ko jaz pospravljam, on postavi še na Pavšlu in pristane čez nekaj minut pri meni z drugim novnovim danes 🙂 .