Erzo se pusti povabiti, kamor pač že in tako s Slakom določiva cilj: Kovk. Piha 6/10 J (in je glede na nočne sunke 20 res močno upadlo 🙂 ). Povsod drugod je še bolj čudno in JZ je z višino vse močnejši. Mega pa Mateja in Luka sta tudi za. Erzo forwardira vabilo na akcijo na vso jato.

Tako se ob 10.30 na Železniški zberemo: Erzo, Slak, Kastner, Faaca, Uki, Manca, Mateja, Luka in na koncu še Pohl. Kar modrujemo, kam naj gremo in se vrtimo v krogih. Manca in Faaca se odpeljeta po Mega, za njima končno še ostali in potem se pred Razdrtim še enkrat ustavimo za modrovanje. Nekako se le uskladimo, da je verjetno res najbolj sigurna Brestovica, ki bo dovolj nizka tudi za močnejši veter.

Na startu Kraševci pucajo trnje (Gorazd, Marko Valenčič in Rajko Sila). Prvi odleti Gorazd, potem Erzo in nato hitro drug za drugim še ostali z medsebojno pomočjo.

Rajko snema naše starte in pripravi lep filmček

 

 

Danes startam hrbtno v prvo (kot je napovedala Manca) z drugo klaso (Rook in tangice). Kmalu že vsi drajsamo sem in tja bolj ali manj daleč vzdolž grebena. Enkrat je više eden, potem drugi. V začetku se mi zdi veter močnejši in bolj sunkovit (z višino vedno bolj), kasneje pa se mi zdi bolj umirjeno. Prvi pristane Faaca,

 

Naknadno se pritoži Edo, da je on pristal prvi :-), kar pa takrat ne moremo vedeti, ker se je to zgodilo nekje pri Doberdobskem jezeru v Italiji 🙂 ,

 

 

potem pa v krajšem intervalu drug za drugim še ostali:

kot vidimo tule

(se je malo zaprlo nebo in takrat smo večinoma scurili).

 

Le Erzo vztraja in drgne po luftu, ko smo že vsi ostali pospravljeni in zbrani pri pumpi. Mega, Manca in Faaca odidejo, ko je Erzo še vedno v luftu. Končno pristane tudi on.

Pa še na zaključno druženje na ostanke osmice, kjer pa smo na koncu malo razočarani nad računom, ki se nam zdi nesorazmerno visok, glede na postreženo…