Erzo danes organizira jato. Kraševci na Goljak in Erzo nas priključi.
Najprej sicer nekaj žongliramo s prostimi zici v kombiju iz Ilirske, ampak na koncu poberem Slaka v LJU, Erza na Vrhniki in do Unca. Delux se odloči za samostojno pot na Vipavsko. Na Uncu se Megu priključita Gošte in Franček (Unuk) in nadaljujemo.
Kraševci so že na poti gor, ko se Megova ekipa zbaše v LCja in gor – in še gor na vrh. Kombi skupina (Ščuka, Marko Valenčič, Gregor, Luka Volk) še čaka na start.
Postavimo še mi in malo vsi skupaj nakladamo, da spet pihne malo lepše. Ker sem najbolj spredaj, potegnem prvi (sploh ob spodbudi Ščuke in ostalih, ki kao nervozno čakajo na start – v resnici pa sonda prav pride 🙂 ). Speljem lepo ven čez prvo polico in sem lepo skoraj na robu, ko grem pa desno, pa kar nekako ne morem nabrati čez rob. Malo vrtim in poskušam, pa mi ne uspe. Vmes vidim, da je Slak odpeljal na levo s starta (!) in kar nabira. Nadaljujem naprej ob robu, še na nekaj mestih mi malo zapiska, vendar ne pridobim nič. V kotlu nad Podgrajami končno zavrtim in naberem kakšnih 100m, potem pa spet padem ven in samo še curim. Še malo naprej za naslednji rob in naprej, potem pa se dokončno predam in scurim na uradni pristanek.
Ostali pa kar jadrajo in nabirajo! Ko pospravim, vidim, da Franček pristaja na naslednjem travniku od pristanka.
Malo povprašam za prevoz in dobim revirnega skrbnika – lovca, ki me po nekaj prepričevanja odpelje gor (in bo združil furo s krmljenjem divjadi). Ko odpeljem LCja dol, zvem, da je Slak ravno toplandal.
In ponovno odletel, ko je ugotovil, da mu je LC izginil izpred nosa. Grem po Erza, ki je pristal nekaj naprej od Kuteževega.
Ko pridem do njega, pristaja tudi Luka po drugem startu.
Do šole, kjer že čakajo Mega, Franček in Matej. Še na kavico in kakav in razlaz…