Za danes popoldne napovedan začetek večdnevnega sneženja. Zato zjutraj takoj v akcijo na Hike & (če še bo) Fly. Kriška še ni pokrita (na kamerah, proti Kranjski pa je celo še nekaj sončka).
Ko pridem v Senično je od Tolstega proti Storžiču in naprej že vse zabasano.
Na Gozd (vrh še ves odkrit, celo nekaj žarkov sončka) in pešaka gor s hribovsko opremo po položni markirani poti.
Po uri in 10 min sem pri koči, ki je v popolni megli. Grem na start, kjer piha idealno gor 3-5 meterčkov. Malo tacam naokoli. Megla se malo stanjša in dolina celo rahlo prosevne skozi. Začnem se štimat, pa se spet vse na gosto zapre.
Grem po gazi malo niže po grebenu proti Z (proti strmi poti) in odvijem levo dol v cevc. Med smrekami dol plužim, dokler se ne odprejo strmi travniki. Še malo nižje na pobočju je start Malo nižje. Tu sem že startal (ko ni bilo na vrhu pravih pogojev), ampak uradno (OLC) ga pa še nimam (popravek: pravkar vidim, da ga že imam in sem torej brez veze plužil sem … hecam se 🙂 , če bi si upal, bi startal na vrhu. Ampak v meglo skačem samo če je Ščuka zraven 🙂 – ker je takrat varno 🙂 🙂 ).
Približno se vidi v dolino, gostejše megle so levo in gori proti koči, začne rahlo snežiti. Zgazim si vodoravno poličko v strmini in postavim zgornji rob Rooka v poličko, da ne zdrsi dol po pobočju. Piha zelo rahlo gor, pa vedno močneje sneži. Vsak štrikec dvakrat preverim (najdem 2 x zapletene) in jih lepo razporedim, da se ne zatikajo v sneg. Megle začnejo prihajati z leve. Zdi se mi, da imam v tej konkretni strmini, s pol metra nezgaženega snega, možnost za en sam poskus…
Malo počakam, potem potegnem, padalo gre lepo gor in zarijem dol v pobočje in padalo zagrabi in me spelje iz snega in letim … Požira me s cca 3, dokler ne pridem nad Gozd, potem pa nekaj manj. Malo zavijem in se odpeljem ven nad uradni pristanek, kjer v velikem krogu pristanem.
Zoranov let
Na tleh pada bolj neka sodra namesto lepih snežink, ki so bile zgoraj. Pospravim in peš do ceste.
Začne vedno gosteje snežiti. Nihče ne ustavi. Peš v Senično po cesti … in naprej … in gor do Zgornjega Veternega (še zadnji avti zapeljejo mimo ne da bi ustavili) in gor… in gor … in …
Ko sem že tik pod kočo (cesta je že lepo belo pokrita) pripelje mimo planinec, ki me potegne do parkinga…